Ajdovi štruklji z orehi in medom

"Urška, a bi lahko naredila ajdove štruklje z orehi?" 

O, madona. Saj jih še nikoli nisem delala. Pri nas doma ni noben glih navdušen nad ajdovo moko, žganci ali čim podobnim. Ajdova kaša je drugo, to imamo radi, ampak ajdova moka, to je pa razred zase. Prej rok preteče, kot jo porabim.

"Kako pa naj napišem recept z nasveti, če tega še nisem delala? Ne morem tega recepta narediti. Lahko kaj drugega? Edino, če namesto nasvetov napišem, s čim sem se srečevala ob pripravi ajdovih štrukljev." 

"Mi smo za!", vrnejo odgovor. 

Spomnim se, da je moja mama delala ajdove štruklje s skuto. Hitro začnem brskati po njeni beležki s kuharskimi recepti. Najdem ga! Ajdovi štruklji s skuto. Branje njenih receptov izgleda kot risanka. Par povedi in to je to. V redu, recept za testo imam, orehov nadev bom pa pač naredila tako, da bo zadeva mazljiva. Mleti orehi, kisla smetana (to so naše mame povsod zraven dajale. Sladka smetana je bila pač za bolj fine sladice na voljo), cuker, pa malo drobtin bom dodala, da bo nadev bolj rahel: ker je že ajdovo testo samo po sebi bolj kompaktno. Koliko česa, bom videla, ko maso zmešam. 

Pripravljeno v sodelovanju z Odprta kuhinja. 
​

​Sestavine za testo: 

300 g ajdove moke
300 - 330 ml vrele vode
bela moka za mesenje (za razvaljanje)


Sestavine za nadev: 

120 g mleetih orehov
150 g kisle smetane
1 žlica sladkorja
1 žlica krušnih drobtin

​Preostale sestavine: 

50 g masla
približno 5 žlic krušnih drobtin
cimet
med
sol

Testo: 

Mama piše: "Ajdovo moko stresemo v skledo in jo prelijemo z vrelo vodo. Premešamo in pustimo, da se ohladi. Medtem napravimo nadev iz vseh navedenih sestavin."

Naredim. Vode je premalo. Dodam še približno pol decilitra. Še vedno se mi zdi premalo, vendar vztrajam z mešanjem. U, zadeva postaja lepljiva, kompaktna. Kljub temu se trudim, da ne dodam več vode. Mami se ni mogla toliko zmotiti v količini. Posodo pokrijem s kapo za tuširanje, da se testo ne izsuši, medtem, ko se hladi. 
Spomnim se, da smo doma imeli povečini domačo moko iz mlina. Ta je bila sveža in zato predpostavljam, da veliko bolj "vlažna", kot ta, ki jo dobimo danes v trgovinah in stoji precej časa na policah. Zaključim: da sem pač kupila neko staro "suho" zalogo ajdove moke. 
​

Po tem, ko se mi zdi, da je moje testo že "dovolj ohlajeno", pokukam pod kapo. Uuu ... Testo se je    super zlepilo skupaj, mogoče sem celo preveč vode dodala. 
​

Nadev: 
Vse sestavine za nadev sem enostavno zmešala.

​No, najprej sem dodala le kakšne 3 žlice kisle smetane, ker je bil nadev zelo lepo mazljiv, vendar so se v času, ko se je testo hladilo, tudi moji kupljeni orehi napili smetane in je namaz postav kompakten - slabo mazljiv, tako, da je na koncu pri orehih končal cel lonček kisle smetane.

Da nadev lažje namažemo na testo, ga nakupčkamu po celotnem nadevu. Tako bomo lažje in hitreje mazali. Na tanko. 

​Testo zvrnem na pult, ki sem ga posipala z belo moko in kot piše mami, da moram storiti. Začnem "mesiti", uh, malo je še lepljivo, ampak testo se je fajn oblikovalo v kepo, je mehko, elastično. Testo razvaljam na 1/2 cm debelo na pomokanem pultu. Prvič. Zlepi se mi na les. 
​

Ponovim vajo. Drugič. Bemtiš. Spet se zlepi. Nakar mi klikne! OHLAJENO testo razvaljamo! Testo oblikujem nazaj v kepo in ga pustim, da se pod kapo popolnoma ohladi. Razvaljam na pomokanem pultu ... V nulo! Mislim na pol centimetra debelo ga razvaljam v obliki pravokotnika, tam nekje 30 x 40 cm. 
​

"Zvijemo štrukelj" in ga glede na dolžino posode, v kateri bomo štruklje kuhali, razrežemo na ustrezno velikost. 
​

Vsak del testa "položimo na moker, ožet prtič, zavijemo in na koncu zavežemo". 

Jaz kuhinjskih krp, ki jih perem seveda v stroju s praškom in mehčalcem, ne uporabljam, ker so kljub temu, če sem jih dobro sprala pod tekočo vodo, še vedno dišale po pralnem sredstvu. Zato namesto mokrih krp, krpic, uporabljam velike (cca 1 meter velike) sterilne vpojne gaze. Dobimo jih v lekarnah za par centov. Gaze nimajo vonja, so tanke, se lepo zmočijo in super ožamejo. Lahko jih tudi operemo v stroju in kasneje uporabljamo za čiščenje, brisanje. Uporabljam jih tudi kadar moram z vlažno krpo pokriti kakšno krušno pecivo: lepinje, kiflčke ipd. pred peko. 

​

V večjo posodo pristavimo vodo, ki jo solimo. Na vsak liter vode, dodamo 1 žličko soli. Kot če bi kuhali testenine. 

Ko voda zavre, vložimo v krpice zavite štruklje. Ti morajo biti res tesno zaviti in zavezani, da med kuhanjem ohranijo svojo obliko. Ko voda ponovno zavre, zmanjšamo ogenj. Voda še vedno mora vreti, vendar ne preveč. 
Štruklji bodo proti koncu kuhanja priplavali na površje. Jaz nekje na sredini kuhanja štruklje previdno obrnem, da se enakomerneje skuhajo. Štruklje kuhamo vsega skupaj pol ure. 

Medtem, ko se štruklji kuhajo, pripravimo pražene drobtine za posip. 
​

Maslo nežno raztopimo, dodamo drobtine in cimet in vse skupaj pražimo na srednjem ognju do rjave barve. Jaz imam rada, če so pražene drobtine bolj suhe, kot če plavajo v maščobi. 

Kuhane štruklje previdno vzamemo iz vode, odstranimo krpice, popivnamo odvečno vodo, posipamo z drobtinami, sladkamo z medom in narežemo na 1,5 cm velike kose. Postrežemo tople, čeprav so meni všeč tudi hladni štruklji. 

In moram napisati, da se prav noben ni branil ajdovih štrukljev z orehi in medom ter po cimetu dišečimi drobtinami. 

Tako je recept za orehov nadev, končal v beležki poleg maminega skutinega nadeva. Ker jih bomo še delali. 
​