Sladko-kisla pomaranča, grenak radič in mehka mlada špinača, se odlično prepletajo v solati skupaj še z okusoma ajde in orehov. In če solato kombinirate še s pečeno orado, boste dobili  odlično kosilo ali večerjo. 

Sestavine:

50 g ajdove kaše
3 pomaranče
mlada špinača
rdeči radič
hladno stiskano orehovo olje Kocbek
olje za cvrtje
ščep soli

orada pečena na žaru z mandlji

Olje za cvrtje segrejemo in v njem ocvremo ajdovo kašo. Ajdova kašo bo takoj, po vsega 3-4 sekundah  popokala in dobila podobo kokic. Kokice s penovko takoj poberemo iz olja in jih najprej odcedimo na cedilu in šele nato na papirnati servieti, ki bo popila še dodatno maščobo. 

Solato očistimo in narežemo. Meso dveh pomaranč narežemo na krhlje, s sokom tretje pomaranče pa okisamo solato. Solato začinimo s hladno stiskanim orehovim oljem Kocbek. 
Po potrebi solato solimo. Če ste med tistimi, ki se soli izogibate, lahko v solati uživate tudi brez soli. 

Orado očistimo, jo samo malo solimo popramo, pokapljamo z oljčnim oljem in jo v pečici na 180 stopinj, na programu žar z ventilacijo, pečemo kakšnih 40 minut. Jaz jo pečem v pekaču na mrežici. Tako zaradi enakomernega kroženja vročega zraka okrog ribe, obračanje le-te ni potrebno, saj se lepo enakomerno zapeče z obeh strani. Zadnjih 15 minut pred koncem peke, orado še enkrat pokapljamo z oljčnim oljem in posipamo z narezanimi mandlji. 

Odlični so. Kot priloga ali kot prigrizek. Zunaj lepo hrustljavi, znotraj te pričaka mehka in sladka čebula. 

Sestavine:

čebula
100 g tempure (azijska mešanica moke)
140 ml vode
olje za cvrtje

Čebulo narežemo na 1 cm debelo, obročke previdno damo narazen in jih namočimo v mešanico vode in tempure. Namakamo vsak obroček posebej in jih takoj oz. sproti dajemo cvret. 
Vsak obroček cvremo cca 15 sekund. Z obeh strani. 

Ocvrte obročke sproti odlagamo na cedilo, da se odcedi odvečna maščoba in šele potem jih odložimo na paprinato servieto, ki popivna še ostalo maščobo. Tako pripravljeni čebulni obročki bodo zunaj ostali lepo hrustljavi, znotaj bo pa čebula ostala lepo mehka in sladka. 

Za pomako priporočam, da izberete  fino drobnjakovo omako ali fino tatarsko omako s srebrno čebulico. 

Pri nas ji pravimo: "mlejčna krumplova župa".  Spomnim se je iz male šole, kasneje iz osnovne šole, pa tudi doma smo jo jedli. S tem, da je doma mama nam velikokrat pripravila mlečno krompirjevo juhov  s prekajenim mesom in ajdovo kašo. O, ja, ta druga je sicer veliko bolj dišala (tudi zdaj mi je druga boljša), je pa res, da so se po hrenovkah takrat vsakemu otroku zasvetile očke. 
Pri nas doma torej raje jemo to drugo mlečno juho z ajdovo kašo, vsake toliko pa paše tudi tista s hrenovkami. 

Moja otroka pravita, da je čisto enaka, kot sta jo jedla v vrtcu in jo zdaj dobita v šoli. 

Sestavine:

4 srednje veliki krompirji
hrenovke
2 lovorjeva lista
1/4 žličke majarona
muškatni orešček
žlica oljčnega olja
sol

za podmet:

1 dcl mleka
1 dobra žlica kisle smetane
1 žlica moke

Krompir zrežemo na manjše kockice. 
V loncu na žlici oljčnega olja zelo na hitro popražimo majaron. Ampak res na hitro. Ne sme se prismoditi. Samo toliko, da spusti aromo. Zalijemo z vodo, dodamo lovorjev list, solimo in kuhamo, dokler krompir ni kuhan. 
Saj se še spomnite ne, kako je bil krompir razkuhan, ne? :))) Vse vogale je imel oglate. ;)))

Ko je krompir "razkuhan", juho zgostimo s podmetom in kuhamo še nekje 3-5 minut, da se moka termično obdela. Če se izogibate moki, juho lahko zgostite tudi tako, da z vilico pretlačite nekaj krompirja. 

Zadnji 2 minuti kuhanja dodamo v juho hrenovke. 

Podmet naredimo tako, da v posodici gladko razmešamo hladno mleko z moko ter nato dodamo kislo smetano. Mešamo tako dolgo, dokler se ne znebimo vseh grudic in kepic smetane. 

Zraven naše retro mlečno krompirjeve juhe s hrenovkami smo postregli tople pirine 30-Minutne bombetke s sezamom, za katere recept najdete med našimi RECEPTI. 

Juho in bombetke lahko začnete pripravljati istočasno, saj vam bo oboje vzelo približno 30  minut časa. 

Enkrat obišče vzhodni del Slovenije z bučami in orehi posejan kraj, drugič v Azijo v sladko-kisli s pomarančami in s sezamom posipan  svet. 

Sestavine:

400 g puranjih prsi
 3 srednje velike, sočne pomaranče
150 -200 g muškatne buče
50 g sezama
1 -2 šalotki ali 1 čebula
1 bučka
sol
sveže zmlet poper
oljčno olje

bučni njoki
hladno stiskano orehovo olje Kocbek

Najprej si pripravimo bučne njoke. Jaz jih sicer hranim v zamrzovalniku, če jih nimate, si jih pripravite po naslednjem receptu za bučne njoke. 
Ker so domači njoki hitro kuhani, pristavimo lonec z vodo za njoke nekje na sredini celega postopka priprave ponve purana z zelenjavo. 

Na oljčnem olju popečemo na kockice narezana puranja prsa. Solimo, popramo in kot začimbo dodamo  nastrgano lupino bio pomaranče. 

Ko so koščki puranjih prsi popečeni skoraj do polovice, dodamo na kockice narezano muškatno bučo in vse skupaj pražimo, dokler niso prsa in buča pečena.

Zatem na debelejše trakove narežemo šalotko ali čebulo in jih skupaj z mesom samo toliko popražimo, da čebula postane nekoliko mehka in svetla. Čebula (šalotka) mora biti na krožniku namreč še vedno dovolj čvrsta, brez tistega tipičnega okusa po čebuli in hkrati lepo sladkasta. 

Dve pomaranči olupimo in ju narežemo na kockice. Kocke pomaranče dodamo v ponev in jih  par sekund popečemo skupaj z mesom in ostalo zelenjavo. 

V drugi ponvi na hitro popražimo sezamova semena in jih dodamo v ponev k mesu. 

V ponvi, kjer smo pražili semena, na malo oljčnega olja hitro popečemo rezine bučke. 

Vse okuse, sestavine v ponvi premešamo in jih naložimo na krožnike. In šele sedaj vse skupaj dodatno začinimo s hladno stiskanim orehovim oljem Kocbek. 

Znotraj so neverjetno mehki, kot biskvit, zaradi čokolade sočni, zunaj jim hrustljavost in drugačnost daje sezam, ki se popolnoma sklada s čokolado. Med, ki ga takoj začutiš, ko ugrizneš v biskotek, me spominja na sveže, mehke medenjake. Čokoladne medenjake. Tiste, ki se dobijo v modri ali rdeči škatli in imajo obliko preste ali srčka in jih pred vsakim božičem najdemo pred blagajnami trgovine. 

Mehki, čokoladni biskvitni piškoti so nastali v moji kuhinji slučajno. Slučajno zato, ker sem načrtovala nekaj drugega in ker so "ponesrečili" v nekaj čudovitega. In zato tudi ime Biskotek - biskvitni piškot.

Čokolado uporabite po želji. Jaz sem še vedno v fazi topljenja čokoladnih Miklavžev.

Ti biskoti se bodo letos sigurno pekli namesto medenjakov za Božič. Seveda z začimbami in dodatno oviti v čokolado. 

Sestavine: 

2 jajci
1 dobra žlica medu
220 g čokolade
100 g moke
50 g masla
1 zvrhana žlica temnega kakava v prahu 
1/2 žličke pecilnega praška
ščep soli

sezam

Iz ohlajene mase  s pomočjo dveh žlic oblikujemo "kroglice", velikosti cca 3 cm in vsako posamezno takoj povaljamo v sezamu in jo nato odložimo na papir za peko. 

Biskvitne piškote pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj 8 minut. 

Med peko se bodo piškoti zelo razlezli, postali bodo tanki nekje 0,5 cm, vendar naj vas ne skrbi, ker se bodo zadnji dve minuti peke dvignili na ravno pravšnjo višino. In čeprav se vam bo zdelo, da piškoti še niso pečeni - SO! 

Piškote pustimo na pekaču, vse dokler se ne ohladijo! To pa zato, ker se bodo med tem dobili ravno pravšnjo strukturo. Zunaj bo lepo hrustal  sezam, znotraj pa bodo puhasto mehki in nas zaradi medu spominjali na sveže pečene medenjake. ;)

Enostavno in hitro gotovo 10-minutno kosilo, polnega okusa. Njoke sem uporabila bučne in pesine, lahko pa seveda uporabimo tudi druge. Količin pri sestavinah nisem pisala, ker so bili vsi več ali manj ostanki oz. pucanje hladilnika in zamrzovalnika. 

Sestavine:

njoki (bučni in  pesini)
bučna semena
bučno olje Kocbek
jedilna buča
čajna klobasa
sol
sveže zmlet poper

Čajno klobaso narežemo na tanke rezine in jih popečemo v ponvi. Ponev ne mastimo, ker bo klobasa pustila precej maščobe. Če je maščobe preveč po praženju klobase, jo komot odlijemo. 
Istočasno v večjem loncu v vreli slani vodi skuhamo bučne in/ali pesine njoke (jaz sem imela v zamrzovalniku vsakega malo). 
K popečeni čajni klobasi dodamo grobo naribano bučo, ter bučna semena in vse skupaj malo prepražimo, da semena zadišijo in bučni rezanci postanejo mehki, sladkasta. 
Kuhane njoke odcedimo, splahnemo z mrzlo vodo, da preprečimo nadaljnje kuhanje in jih dodamo v ponev k "omaki" . 
Začinimo z bučnim oljem, popramo in premešamo.

O, ja, jedi na žlico so zakon! Moja otroka jih obožujeta. Golaž s polento  -  že na vratih sprašujeta, kaj tako diši. Čeprav se meni tisti dan še ure in ure zdi, da kljub vsemu zračenju in opranim lasem še vedno vonjam po dolgo časa praženi čebuli in kuhinji. Ampak golaž je golaž. Golaž je zakon!

In za odličen golaž naj velja tako kot za govejo juho pravilo: Ne hitimo! Vzamimo si čas. Zakaj? Odgovor boste našli v spodnjih vrsticah. 

 ali gulaš po naše. 

Sestavine:

500-800 g pleča mladega govejega mesa
2 čebuli
2-3 stroki česna
1 žlička mlete rdeče paprike
5 brinovih jagod
1 žlica moke, ki jo pa takoj izpustimo, če  si vzamemo čas za čebulo
0,5 dcl pelatov ali paradižnikove šalše
2 lovorjeva lista
sol
sveže zmlet poper
0,5 dcl belega vina
olje

Čebulo na drobno narežemo in jo na olju pražimo. 

Nekoč mi je "ata" Kalbo na enem portalu rekel, da sta za dober golež najpomembnejša čas in način, kako pražimo čebulo. Eno uro naj bi jo počasi pražili na manjšem ognju, da se čebula na zažge, ampak postane sladkasta in se razpusti. Tako obdelana čebula bo tudi zgostila golaž in zato za zgostitev ne potrebujemo moke. Tako da, če imate čas ali želite golaž brez glutena, vam predlagam, da poskusite. Ne bo vam žal. 
Spet drugi, gostinec, mi je povedal, da čebula za odličen golaž ali bograč mora vedno biti narezana z nožem. Nikoli  s sesekljalnikom. Ker tudi to vpliva na končni rezultat - okus. No, jaz čebulo vedno režem z nožem. 

Praženi čebuli dodamo na lističe narezan česen in popražimo vse skupaj še toliko, da česen zadiši.

Meso narežemo na kockice velikosti nekje 2 x 2 cm in jih dodamo k čebuli ter na hitro popečemo. Na popečeno meso stresemo žličko rdeče paprike (če boste dodali moko, jo dodajte zdaj), premešamo, nato dodamo pelate, vino, začimbe in premešamo toliko, da se okusi med sabo premešajo.

 Začimbe, sploh mleto rdečo papriko, vedno dodajamo v maščobo in nikoli v vodo, ker tako iz njih potegnemo veliko več okusa, kot če bi jih dodali kasneje, ko smo že dodali vodo. 
 
Na koncu dodamo toliko vode, da je meso še za prst pokrito. Vse skupaj dušimo kakšno uro in pol, da se meso zmehča, čebula do konca razpusti in golaž zgosti. Gostoto golaža uravnavamo tudi s pokrovko oz. pokrivanjem lonca.

Mi imamo radi bolj gost golaž. 

Znotraj mehke in kremne, zunaj hrustljave. 

Sestavine:

1 lonček koruznega zdroba (NE! instant polente)
3 lončki vode
3 zdenka siri 
1 žlička masla
0,5 dcl sladke smetane
sol
sveže zmlet poper
šop svežega drobnjaka

bučna semena
2-3 žlice koruznega zdroba
poltrdi sir

V vrelo, slano vodo vmešamo polento, popramo in jo skuhamo po navodilu proizvajalca. Ko je polenta kuhana, vanjo takoj vmešamo sir, smetano in maslo. Polenta mora biti še vroča, da se sir in maslo stopita in enakomerno povežata s polento. Na koncu v polento vmešamo še sveže narezan drobnjak. 

Polento na papirju za peko namažemo na cca 1,5 -2 cm debelo. Počakamo kakšno minutko, da se polenta nekoliko ohladi in stisne. 
Ta čas sesekljamo bučna semena in jih zmešamo s preostalim koruznim zdrobom.

Nekoliko ohlajeno polento razrežemo na palčke ...

… in jih takoj, dokler je polenta še "vlažna" povaljamo v mešanici bučnih semen in kuruznega zdroba. 

"Panirane" polentine palčke odlagamo na pekač obložen s papirjem za peko. Med eno in drugo palčko pustimo približno za en prst prostora, da se fajn zapeče tudi ob straneh.

Polento pečemo na 220 stopinj par minut oz. dokler ne dobi hrustljave skorjice. Vendar mora v notranjosti polenta ostati še vedno lepo mehka. 

Po še vedno vročih palčkah naribamo sir in jih postrežemo. 

Če je kdo za trenutek podvomil, da sir, bučna semena in golaž ne pašejo skupaj, naj vam povem, da je po besedah moža kombinacija fenomenalna. Tudi otroci jih jejo kot veliki. 

Ne vem, zakaj je ne delamo pogosteje, ker je fantastična. Mogoče zato, ker je potem za praznike toliko slajša oz. so prazniki toliko "okusnejši", posebni. Sladko-kiselkast paradižnikov džem, pikantnost ingverja in čilija, grenkoba temnega piva, vse to se združi v neverjetno slastičnost, ki obvija meso, pečenko in ti v ustih oz. na jeziku naredi kaos. Dober  kaos. Čudovit kaos, različnih okusov, ki na koncu objamejo mehko sočno, nežno meso. 

800 g svinjskega hrbta (z ali brez kosti)
1 čebula
3-4 stroki česna
1 žlička rdeče paprike
sol
sveže zmlet poper
oljčno olje

Glazura: 

cca 2dcl temnega piva
4 dobre žlice paradižnikovega džema z ingverjem in čilijem
1 žlica medu

Čebulo narežemo na trakove, česen na tanke lističe in s skupaj z drugimi začimbami in oljem vse skupaj vtremo v meso. Meso pokrijemo s živilsko folijo in ga tako pustimo, da se v hladilniku marinira vsaj čez noč.
  
Vsaj eno uro pred pričetkom peke vzamemo meso iz hladilnika, da se ogreje na sobno temperaturo in da med peko ne bo prevelike temperaturne razlike med notranjostjo in zunanjostjo mesa. Tako se bo meso tudi lepše in enakomernje popeklo. 

V posodi zmešamo paradižnikov džem z ingverjem in čilijem in kakšen deciliter temnega po možnosti po čokoladi dišečega grenkega piva. 

Na dno posode, pod meso, damo čebulo in česen, s katerima se je meso mariniralo. To bo naša posteljica, ki bo mesu dala dodatno guštičnost. Meso na debelo premažemo z mešanico džema, medu in piva. 
Preostali dcl piva in morebitno mešanico piva in džema dodamo k mesu v pekač. V pekaču mora biti vsaj za prst tekočine. Če je ni dovolj, dodajte več piva oz. lahko tudi vode. Vendar nikar ne polivajte po mesu oz glazuri, ker jo boste s tem odstranili. 

Meso pečemo na 180 stopinj približno 2 uri. Prve pol ure pečenja pekač z mesom pokrijemo z alufolijo. Vendar pazimo, da s folijo ne odstranimo glazure. 
Mesa med peko ne obračamo, niti polivamo, ker bomo tako odstranili glazuro. Če se meso zgoraj prehitro peče, zmanjšamo temperaturo na 150 in podaljšamo čas peke za pol ure. Zadnjih 30 minut peke spet povišamo temeperaturo, ker se glazura mora zapeči v meso, postati lepo lepljiva. 
Čeprav bo dno pekača izgledalo črne barve, zažgano, naj vas ne moti, ker je to v bistvu glazura, ki je karamelizirala. Meso bo vseeno v notranjosti  čudovito mehko in prav nič suho. 

Pečeno meso vzamemo iz pečice, previdno pokrijemo z alufolijo in ga pustimo kakšnih 10 minut počivati, da se sokovi v pečenki umirijo. 

Je enostavno njami. Ker ne izgubi okusa, oz je njen okus po peki še močnejši, ker ohrani vsaka posamezna vrsta zelenjave svoj okus in ker je ne rabimo dodatno soliti. 

Sestavine:

rdeče in belo zelje
korenček
čebula
radič
šampinjoni
rdeča paprika
kumina
oljčno olje
peteršilj

Zelenjavo očistimo in narežemo. Jaz sem sicer uporabila ostanke zelenjave iz hladilnika, lahko pa uporabite tudi drugo zelenjavo, ki je na razpolago. 

Najprej damo pečt korenček in čebulo, ker rabita največ časa za peko.  Po korenčku in čebuli pokapljamo oljčno olje in ju na najvišjem nivoju (žar varianta) pečemo kakšnih 5 minut. 
Po petih minutah ju obrnemo in dodamo preostalo zelenjavo, ki smo jo prav tako pokapljali z oljčnim oljem.    Zelje začinimo še s kumino in zelenjavo pečemo še cca 5 minut. 

Jaz dam zelenjavo pečt ponavadi kar v pečico zadnjih 5 minut nad meso. Nič hudega, če takrat povišamo temperaturo in nastavimo na žar, ker je najvišje zelenjava in vročina žara ne pride do pečenke, da bi jo zažgala. 

Torej, ko je čas, da dodamo še preostalo zelenjavo grilat, vzamemo pečenko iz pečice in jo damo počivat. 

Hladne ostanke pečenke in zelenjave zvečer porabimo v sendviču. Zraven paše temno pivo. Saj menda niste kupili samo tiste pločevinke, ki jo rabite v receptu? 

Čeprav so pri nas največkrat uveljavljene mousse variante pripravljene s smetano ali mascarpone sirom, je ta recept bolj podoben tistim pravim francoskim moussom - torej brez smetane. Če je original francoski ali ne, težko debatiramo, ker je pravih francoskih  moussov toliko, kot je pravih prekmurskih gibanic: vsaka gospodinja ima svoj najboljši recept. ;)
Kar pa nedvomno drži: pripravljen je samo z jajci, kot ga v Franciji delajo. In definitvno je res eden bolj puhastih, fluffy moussov, kar jih poznam. 
Če želimo čokoladni mousse z okusom (jaz obožujem okus kave), vmešamo ta okus enostavno v stopljeno čokolado. 
Čokoladni mousse postrežemo v manjših posodicah, ker je krema res močnega okusa po čokoladi in jo je težko pojesti celo skodelico. Če pa imamo še čokoladne skodelice je to fantastično. K močnemu moussu paše neko nežno, kislo nasprotje. Zato ga ponavadi serviramo z nežnimi malinami ali kislimi gozdnimi sadeži, nežno stepeno sladko smetano ipd. 

Sestavine:

5 jajc
200 g temne čokolade (70%, okus cimet)
4 žličke kave
1 žlica amareta
3 žlice karamelnega sladkorja (lahko tudi rjavi sladkor)

gozdni sadeži
1 žlica kakava

Nad vodno kopeljo stopimo čokolado in mešamo dokler ne postane lepo gladka, svilnata. Odstranimo z ognja oz. z vodne kopeli in pustimo, da se čokolada nekoliko ohladi. Vendar mora biti še vedno lepo tekoča. Ta čas, ko se čokolada hladi, ločimo rumenjake in beljake. 
Rumenjake stepamo s sladkorjem vsaj 5 minut na najvišji hitrosti, da nastane lepa, gosta in puhasta krema. 
Beljake stepemo s ščepcem sladkorja v sneg. 

K nekoliko ohlajeni čokoladi dodamo žlico kuhane močne kave, in vmešamo z lopatko rumenjake. Mešamo z občutkom in vse dokler se rumenjaki in čokolada popolnoma ne zmešajo. 

In zadnja, najpomembnejša faza: k čokoladi z lopatko in zelo počasi vmešamo sneg iz beljakov. Mešamo tako, da dvigujemo maso od spodaj navzgor, da vnesemo v čokolado čim več zraka in da bo mousse lepo rahel. 

Mousse je precej tekoč. Naj vas ne skrbi. Tako je prav. Mousse nalijemo v manjše posodice in ga damo za vsaj 6 ur v hladilnik. 

Preden mousse postrežemo, ga po vrhu posipamo s temnim kakavom in obložimo s sadjem ali stepeno sladko smetano.

Tiramisu - hrana bogov. Res je odličen. Zato pa obstaja na spletu malo morje receptov. Le kdo še ni slišal za tiramisu? Čeprav imam sama svoj, nam najboljši recept za tiramisu, od katerega ne odstopam in iz katerega potem delam razne sadne variante: Tiramisu z jagodami ali tiramisu s hruškami, tiramisu kot torta ipd., sem tokrat naredila izjemo iz poskusila narediti original italijanski tiramisu. Zdaj kolikšne so točne gramature v original receptu ne vem (a kdo ve kateri je res original?), sem pa uporabila izbor sestavin po original receptu. 
Torej, v originalu italijanski tiramisu ne vsebuje smetane, ruma, nadomestkov sladkorja in še česa, ampak: jajca, sladkor, Savoiardi piškote, močno kavo (jaz sem uporabila italijanski Illy), Amaretto ter kakav. 

Ker  v originalu krema ne pride niti približno tako kompaktna, da bi tiramisu lahko uporabili za torto, predlagam, da uporabo kozarcev. Seveda ga lahko naredimo v kakšni drugi, lepi, stekleni posodi. 

Sestavine za 8 kozarcev:

1 paket Savoiardi piškotov
6 večjih jajc
6 žlic sladkorja
500 g mascarpone sira
cca 1,5 dcl močne kave Illy
1 žlica Amaretto likerja

Najprej vsaj 5-8 minut mešamo rumenjake in sladkor, da krema naraste in postane lepo puhasta. Ta faza je najpomembnejša za dober tiramisu. 

Ko so rumenjaki in sladkor puhasti, vzamemo v roke metlico in vmešamo mascarpone sir. Dodajamo ga po žlicah. 
Na koncu previdno vmešamo še sneg iz beljakov, ki bo zadevo precej "utekočinil", ampak ni panike. V hladilniku se bo kasneje krema še malo stisnila.

Skuhamo kavo, tam nekje 1,5 -2 dcl, ji dodamo Amaretto liker in v to mešanico pomakamo piškote. Ker so ti piškoti hitro namočeni, moramo biti hitri, da nam ne razpadajo. Ne bo v redu pretirano namakanje piškotov v kavi, niti premalo. Piškoti vseeno morajo biti skoz premočeni, vendar ne razmočeni. Če se razumemo. :) Piškoti morajo kasneje popiti tudi nekaj vlage iz  kreme.
Na dno vsakega kozarca damo najprej eno žlico kreme, ki jo pokrijemo z v kavo namočenim piškotom. Na piškot posipamo kakav v prahu. Nadaljujemo s plastjo kreme, namočenega piškota, kakav in spet krema. 

Po vrhu posipamo kremo še zadnjič s kakavom in damo kozarce za vsaj 4 - 6 ur v hladilnik, da se krema nekoliko stisne in okusi premešajo. 

Verjetno ne rabim omeniti, da zaradi surovih jajc, velja previdnost pri izbiri, svežih jajcih in previdnost pri hranjenju tiramisuja. 
In, ne z ničemer ne moremo nadomestiti jajca pri tem tiramisuju. ;)

Tiramisu je lepo rahel in popolnega okusa. In težko najdemo sladico v kozarcu, ki bi mu lahko konkurira. 

Moja otroka poznata tiste "prave" ribje palčke samo iz šole. Če vprašam sina kaj bi jedel, je njegov odgovor velikokrat: ribe. Ampak tiste prave ribe (pa brez narekovaja), po možnosti morske in pečene na žaru. Hm. Hja, lahko bi rekli, da je ta moj sine izvenserijski, pa ni. Tako pač je, če je dedek ribič in ne mine priložnost, da se ne bi z njim podal na ribolov. Če je potrebno tudi ob 4. uri zjutraj. 

Vitki som je sladkovodna riba in njegovo meso imajo radi predvsem otroci, saj ne vsebuje tistih majhnih koščic. Pri nas v trgovinah boste našli predvsem vitnamskega soma, pa tudi slovenskega. Kar se tiče kvalitete nam že takoj prvi pogled na fileja pove, kateri je kvalitetnejši in manj kemično obdelan. Temu primerna je tudi cena. Za kilogram vprašljive kvalitete vietnamskega soma boste odšteli nekje 6 evrov, za slovenskega 14 evrov. Odločitev je vsekakor stvar posameznika katerega bo kupil, nastanejo pa iz soma nedvomno najboljše ribje palčke, kar jih lahko naredite in vsekakor bolj kvalitetne, mesnate kot tiste, ko jih kupimo že zamrznjene. 
In če moj sine ni ravno navdušenec ribjih palčk je njegov komentar na paniran file vitkega soma: "Mama te ribje palčke so dosti boljše od tistih v šoli!" 

Sestavine:

fileji vitkega soma
1 vrečka mini mocarele
2 manjši jajci
3 žlice mleka
cca 100 g koruzne moke
cca 100 g koruznega zdroba oz. polente
50 g semen (sezam, lan)
sol 
sveže zmlet poper

olje za cvrtje

File soma obrišemo do suhega, ga začinimo, povaljamo v mešanici razžvrkljanega jajca in mleka ter v mešanici zdroba in moke. Postopek paniranja torej ni enak splošno uveljavljenemu (moka > jajce > drobtine), ampak najprej jajce in potem v mešanici moke in zdroba. Ker sta koruzni zdrob in moka precej bolj "kompaktna" od pšenične variante, zna biti paniranje po splošnem postopku precej bolj trdo. Tako pa pride samo ena plast, ki da ravno pravšnjo hrustljavost. 

Po tem, ko smo soma spanirali, dodamo mešanici moke in zdroba še semena in po istem postopku spaniramo mocarelo. 

Soma in mocarelo ocvremo v vročem olju. Za mocarelo bomo rabili par sekund, zato jo začnemo cvreti šele, ko je vitki som ocvrt. Mozarelo moramo namreč poostreči takoj, ko je ocvrta, saj je takrat še lepo mehka in ima tisti "cheesy look" in okus. Ko se ohladi, pa se nazaj stisne. 
Ocvrte fileje in mocarelo najprej odcedimo na rešetki ali cedilu in šele nato popivnamo odvečno olje s papirnato servieto. 

Sestavine:

šop drobnjaka
3 zvrhane žlice kisle smetane
1 žlica majoneze
3 srebrne čebulice
sol
sveže zmlet poper

V sesekljanik damo vse sestavine in jih dobro obdelamo. 

Omaka je odlična zamenjava tatarske omake. Nam osebno celo boljša. 

Priznam. Pogrešam morje. Sem poletni človek, ljubim vročino in vse kar je povezanega z morjem: morsko hrano, vonj po soli, sol na koži, Coppertone, celo od soli trde brisače, mrzlo pivo na plaži, teraso z velikim žarom in "bakine" priloge dobesedno zalite z domačim oljčnim oljem. Pogrešam naša kulinarična dopustovanje v Brodarici. Jao, "brojim sitno!"
Tukaj je ena "bakina" priloga, ki jo obožujem že kakšnih 30 let, torej od kar sem se prvič srečala z "bakino" kuhinjo.

To je ena od jedi, kjer količine nikoli ne merim. Rabimo približno enako količino krompirja kot fižola. 

Sestavine:

400 g krompirja
400 g ploščatega rumenega stročjega fizola
3 stroki česna (lahko tudi več)
sol
sveže zmlet poper 
oljčno olje (količine si ne upam napisati :))

Krompir olupimo in ga narežemo na večje kose. Zalijemo ga z vodo, solimo. Na krompir damo stročji fižol, ki pa naj ne bo pokrit z vodo. Tako se bo fižol zgoraj lepo lepo podušil, ohranil barvo, strukturo, krompir pa skuhal. 
Vse skupaj kuhamo kakšnih 20 minut oz. dokler se krompir ne skuha. 

Odcedimo, vendar si kakšen dcl vode, v katerem sta se kuhala oz. dušila krompir in fižol, shranimo. 

Na odcejan fižol s krompirjem stisnemo česen, po potrebi dosolimo, popramo, "zalijemo" z oljčnim oljem in s tlačilko za krompir, vse skupaj grobo speštamo. Grobo pomeni, da se še vedno vidijo in občutijo precej veliki kosi fižola in krompirja. Ne sme nastati restan krompir ali bognedaj pire. V primeru, da je priloga suha, dodamo malo vode v kateri se je vse skupaj kuhalo. Fižol s krompirjem mora biti namreč precej sočen, žmajast, imeti mora okus po olivnem olju -"saftičen"

Meso tuna sicer redkokdaj zaide na police tudi večjih trgovskih centrov v Prekmurju, vendar vsake toliko, sploh za praznike, se pa najde. Cena mesa tuna je sicer khm …, ker pa je meso  izredno nutritivno bogato, ker vsebuje precej Omega 3 maščobnih kislin, znižuje slab in zvišuje dober holesterol, vsebuje vitamine B6 B12 in E, in precej drugih mikroelementov (kalij, fosfor, magnezij, selen, kalcij, železo), ker ugodno vpliva na delovanje možganov, zmanjšuje tveganje za obolenje za rakom, si je meso tuna vsekakor fajn privoščiti. Sploh športniki in tisti na shujševalnih kurah ga obožujejo, saj vsebuje precej proteinov (23 %) in malo maščobe (0,9 %). Pazljivost velja le pri tunini neznanega izvora (tudi jadranskih), ker lahko vsebujejo precej živega srebra. Zato je naj nosečnice, doječe matere in majhni otroci ne bi uživali prav pogosto. 

Sestavine:

meso tuna
sok 1/2 limone
3 žlice kvalitetnega belega vina
sol
sveže zmlet poper
cca. 0,5 dcl oljčnega olja

Meso tuna narežemo na cca 2 cm debele steake in jih v vrečki skupaj z ostalimi sestavinami mariniramo 4-6 ur. 
Preden bomo tuna popekli na žaru, ga vzamemo iz hladilnika, da se meso segreje na sobno temperaturo. To je pomembno zato,  da med peko ni velike temperaturne razlike med notranjosto steka in zunanjo plastjo in se meso boljše obdela.

Meso z obeh strani na hitro popečemo na malo oljčnega olja. V sredini mora biti steak še lepo rožnat. 

Bučke operemo in narežemo na 1 cm debelo. Solimo, popramo in pošpricamo z oljčnim oljem ter na hitro z obeh strani popečemo. 
Zraven postrežemo fino zeliščno omako, ketere recept najdete med RECEPTI > Kosila & Večerje > Omake.

Rumenjake in sladkor stepamo 5 minut na najvišji hitrosti, da nastane gosta rumenjakova krema. Hitrost mešalnika zmanjšamo na najnižjo in vmešamo piškotne drobtine, lešnike, presejano moko in na koncu 1/4 snega iz beljakov. Preostali sneg iz rumenjakov vmešamo ročno, z lopatko. Maso mešamo od spodaj navzgor, da vnesemo  čim več zraka v biskvit. 
Maso zvrnemo na pekač obložen s papirjem za peko, jo enakomerno razporedimo in po vrhu obložimo s koščki čokolade. 

Biskvit pečemo na 180 stopinj, v že ogreti pečici, kakšnih 25 minut. 

Biskvit ne vsebuje pecilnega praška, niti sode, zato ne bo, ne vem kako, narasel. Biskvit je podoben biskvitom naših babic, pomeni, da ni tako rahel, kot smo ga danes navajeni, je pa res dober in vsake toliko paše se vrniti tudi z biskvitom nazaj v preteklost. Višina biskvita pride nekje 4 cm.

Ohlajen biskvit prečno prerežemo in obe notranji (prerezani) strani navlažimo z ohlajenim nutelinim mlekom. Nutelino mleko naredimo tako, da mleko segrejemo in v njem stopimo žlico nutele. 

Nugat krema:

500 g mascarpone sira
3 zvrhane žlice nutele
2 zvrhani žlici karamelne kreme
2 dcl sladke smetane

Karamelno kremo si lahko naredimo sami. Jaz sem jo tokrat kupila v Lidlu. 

Za nugat-karamelno kremo najprej stepemo sladko smetano, nato ji po žlicah med stalnim mešanjem dodajamo mascarpone sir, ter na koncu še karamelno kremo in nutelo. Ko začnemo dodajati mascarpone sir, hitrost na mešalniku zmanjšamo na najnižjo, da se krema zaradi mešanja ne "utekočini". Smetana in mascarpone sir naj bosta hladna. 

3/4 nugat kreme namažemo na navlažen spodnji biskvit. Zgornji biskvit položimo na kremo z zgornjo plastjo, tisto s čokolado. Torej ga obrnemo naokrog, da je prerezani del najvišje in bo zgoraj torta čim bolj ravna, ko jo bomo prelili s čokolado. 
Hehe, upam, da je razumljiv opis, ker meni ni najbolj. :)) Škoda, da nisem slikala te faze. 

Evo, tukaj na prerezu se vidi, da je zgornji prerezani del biskvita obnjen navzdol. 
S preostalo četrtino kreme premažemo še obod torte in čisto na tanko in v gladko linijo vrh torte. 

Sestavine:

50 g mletih praženih lešnikov
50 g piškotnih drobtin
celi praženi lešniki

obliv: 100 g čokolade za obliv + 1 žlica olja

za ganaš: 100 ml sladke smetane + 100 g temne čokolade

Za Čokoladni obliv nad vodno kopeljo stopimo čokolado, ji dodamo olje, premešamo. Nekoliko ohlajeno vendar še vedno lepo tekočo in mazavo čokolado enakomerno in na tanko nanesemo po zgornji plasti torte. Torto damo za par minut v hladilnik, da se čokolada strdi.

Za čokoladne rožice na katerih so celi lešniki, si naredimo ganaš. Sladko smetano segrejemo do vretja, jo odstavimo z ognja, vanjo natremo čokolado, počakamo 2 minutki, da se čokolada stopi in šele nato z metlico vse skupaj zmešamo v kremo. Dobro ohlajen ganaš z mešalnikom stepemo v kremo. Kremo s pomočjo vrečke in željenim nastavkom za rožice nabrizgamo na čokoladni preliv. 

Za dekoracijo oboda torte v ponvi prepražimo mlete lešnike, piškotne drobtine in cele lešnike. Mešanico piškotnih drobtin in mletih lešnikov nanesemo na obod torte, celie lešnike pa na rožice iz ganaša. 

Piškotne drobtine: z valjarjam enostavno obdelajte piškotke. Lahko so to bebi piškoti, domači piškoti, ...

Slastno, guštično, morsko, hitro gotovo. Če želite na koga narediti vtis, mu pripraviti to ponev z lignji. Verjamite, da si bodo vaši gosti polizali prste in večerje zagotovo ne bodo hitro pozabili. 

Sestavine:

1 kg lignjev
2 dcl pelatov oz. spasiranega paradižnika
1 manjša bučka
1 rumena + 1 rdeča paprika
1 paradižnik
1 čebula 
5 strokov česna
5 šampinjonov 
0,5 - 1 dcl kvalitetnega belega vina
peteršilj

Najprej očistimo lignje in jih obrišemo do suhega, da se bodo na žaru hitro popekli in ne dušili v vodi. Samo tako se bo namreč razvil tisti pravi vonj po pečenih lignjih na žaru in tisti "gušt". 

Nato očistimo zelenjavo in jo narežemo. Čebulo sesekljamo, bučko in šampinjone razrežemo na večje kose, papriko, peteršilj in česen na manjše. Tako se bo zelenjava enakomerneje popekla. 

V večji ponvi, kamor bomo na koncu dodali tudi lignje, najprej svetlo prepražimo čebulo, nato ji v naslednjem vrstnem redu dodajamo in pražimo preostalo zelenjavo: česen, paprika, bučke šampinjoni, peteršilj, paradižnik. Vrstni red pri dodajanju zelenjave je pomemben, saj ena zelenjava potrebuje več, druga manj termične obdelave in tako ohrani tudi vsaka vrsta zelenjave svoj okus. Če zelenjavo razkuhamo, le-ta izgubi barvo in okus in tako ne vemo, kaj jemo.  Zelenjavo solimo. 

Ko čebulo prepražimo in začnemo dodajati preostalo zelenjavo, istočasno na žar ponvi pražimo lignje. Glede na količino lignjev, bo potrebno lignje pražiti vsaj v 2-3 delih. Če bi vrgli na žar ponev celo kilo lignjev, bi se dušili, potrebovali bi več časa in postali bi gumijasti. Tako pa lignje na žaru popečemo zelo na hitro. Ko se ligenj napihne, ga obrnemo in kakšnih 30 sekund popečemo še na drugi strani. 

Pečene, vroče lignje narežemo na cca 1 cm široke kolobarje. 

Na koncu na hitro prepražimo še lovke lignjev in v primeru, da bomo lignjevo ponev popestrili še s školjkami ali kozicami, škampi, popražimo še te. 

Zelenjavo zalijemo s pelati, popramo, po potrebi dosolimo. 

K zelenjavi dodamo lignje in preostale morske sadeže, vino, premešamo, pokrijemo s pokrovko in vse skupaj kakšno minutko še podušimo, da se okusi med sabo premešajo. Ne pozabimo postrgati in dodati ostankov lignjev, ki so ostali na žar ponvi. 

K lignjevi ponvi postrežemo bruskete, ki smo jih popekli na žaru, naribali s česnom in polili z olivnim oljem. 

A se tudi vam zgodi, da ravno takrat, ko se vam je zaluštal kruh, žemlja, ni niti drobtinice doma? Pri nas sicer pečemo kruh doma že par let, ampak vsake toliko tudi zmanjka in tista želja, da ga hočeš v tistem trenutku in ne moraš čakati 3 ure na vso procesijo, ki jo zahteva peka kruha, so te 30-minutne bombetke pravi blagoslov. 
Te 30-Minute Dinner Rolls sem našla med brskenjem po spletu in moram povedati, da so me takoj premamile. So vsekakor presenetljivo mehke in okusne, glede na to, da dajo skozi samo eno kratko vzhajanje. 
Sicer ne morem napisati, da so na drugi dan enako mehke, vsekakor pa niso zbite ali suhe in še vedno sprejemljivo mehke. 
Za celo proceduro peke boste morda potrebovali kakšno minutko več kot 30 minut, sploh če ste začetnik, ampak da se pa speljati cela zadeva v dobre pol ure. 

Sestavine: 

500 g moke
2,5 dcl vode
1/2 kocke svežega kvasa
1 jajce
žlica sladkorja
žlička soli
5 žlic olivnega olja

1 žlica olja za premaz

               Če želite lahko na bombetke dodate semena.

    5.  Bombetke pečemo 10 - 15 minut, odvisno od pečice in načina peke. Zadnjih 2-3 minute peke jih premažemo z oljem. Ko dobijo zlato skorjico in če potrkamo po njih votlo zadonijo, so pečene. 

Pečene bombetke vzamemo iz pekača in jih pokrijemo s krpo, da se počasi ohladijo oz. "odvrnejo" kot je moja mama vedno govorila. :)))  Tako bodo bombetke postale lepo mehke. 

Rulado v obliki debla ponavadi delamo za Božič. Ampak, ker je enostavno ta rulada predobra, da bi jo jedli samo za Božič in ker so snežinke zadnje čase pri nas bolj poredke, ne vidim razloga, da si zimske idile ne bi pričarali tudi zdaj. V poletnih mesecih pa namesto snežink uporabimo zelene liste mete in kakšen cvet jedilnih cvetlic. 
Nadev je iz skute in kisle smetane, lahko pa uporabite tudi mascarpone sir. S tem, da v tem primeru potem sladko smetano (2 dcl) stepite in jo šele nato vmešajte, kislo smetano pa izpustite. 

Sestavine za biskvit:

6 jajc
100 g moke
30 g temnega kakava v prahu
120 g sladkorja

Najprej penasto stepemo rumenjake s sladkorjem. Masa mora lepo narasti v "kremo". Za to bo potrebno vsaj 5 minut miksanja. Posebej stepemo beljak. K rumenjakovi masi vmešamo presejano moko in kakav in na koncu še sneg iz beljakov. Sneg je potrebno vmešati z lopatko, počasi, da ostane čim več zraka v testu. 

Maso za testo zvrnemo na pekač obložen s papirjem za peko in jo enakomerno, nežno razporedimo. Biskvit pečemo na 180 stopinj, kakšnih 15 - 20 minut, odvisno od pečice. Podrobnejše navodilo s fotografijami, kako pravilno pripraviti biskvit za rulado najdete pri Ruladi z borovnicami. 

Pečen biskvit zvrnemo na vlažno krpo, pokrito z drugim papirjem za peko, in vse skupaj zvijemo v rulado. Testo tako zvito pustimo, da se ohladi. 

Medtem si pripravimo kremo oz. nadev za rulado. 

Sestavine za kremo oz. nadev: 

500 g pasirane skute
1 lonček kisle smetane
1 dcl sladke smetane
4-5 žlic sladkorja
2 žlici limoninega soka
ščep vanilije v prahu

Ostale sestavine:

jagode
naribana čokolada

Vse sestavine razen kisle smetane z mešalnikom zmešamo v kremo. Na koncu narahlo vmešamo še kislo smetano. 
Kremo razporedimo po biskvitu, po njej jagode in posujemo s čokolado. Rolado previdno zvijemo in jo za par minut damo v hladilnik, da se krema in biskvit stisneta. 

Med tem si pripravimo ganaš iz temne čokolade, s katerim bomo rulado premazali, in "lubje", da bo deblo iz rulade izgledalo kot pravo deblo. 

Sestavine za ganaš iz temne čokolade: 

200 g temne čokolade
200 ml sladke smetane

Sladko smetano segrejemo do vrelišča, odstavimo z ognja in vanjo nalomimo čokolado. Po kakšnih 3 minutah, ko se čokolada stopi, vse skupaj z metlico zmešamo v gosto čokoladno kremo. Kremo v hladilniku ohladimo. Ohlajeno kremo z mešalnikom stepemo in jo nanesemo na rulado. 

Sestavine za čokoladno lubje:

100 g čokolade za obliv (priporočam Choko melts)

Čokolado za obliv stopimo nad soparo in jo na tanko namažemo na papir za peko. Vse skupaj takoj, ko je čokolada še mehka, zvijemo v rolo. Zvitek damo za kakšnih 5 minut v hladilnik, da se čokolada čim prej strdi. 

Čokolado oz. papir nato previdno odvijemo. Medtem, ko odvijamo, se bo čokolada lomila in bo nastalo naše čokoladno lubje. 

Čokoladno lubje "zalepimo" na ganaš kremo. 

Na koncu posipamo še sladkor v prahu, dodamo snežinke in naše zasneženo deblo je pripravljeno. 

Namesto skute in kisle smetane, lahko uporabite tudi mascarpone sir. 
Za lažje rezanje rulade, nož segrejte pod vročo vodo. 

Sladko, kislo, mehko, hrustljavo … vse imajo ta gnezda s sadjem. Čeprav nam priprava te pogače oz. samo vzhajanje testa vzame kar nekaj časa, se jo vseeno splača spečti. Pri nas jo obožujemo vsi. V bistvu se ne moramo učakati, da bi se dovolj ohladila, ko že segamo po njej. 
Iz te mase dobimo 12 - 14 kosov oz. gnezd. Jaz uporabljam večkrat drugo sadje, vendar nam nekako najbolj sedejo zaradi svoje kiselkasti prav gozdni sadeži. 

Sestavine za testo:

500 g moke
2,5 - 3 dcl mleka
1-2 žlici sladkorja
100 g stopljenega masla
1 jajce
1/2 kocke kvasa (ali ena vrečka suhega kvasa)
naribana lupinica limone
2 žlici ruma
ščep soli


Sestavine za nadev:

1 paketek zamrznjenih gozdnih sadežev (cca 450 g)
5 -7 žlic rjavega sladkorja
vanilija v prahu
1 žlička cimeta

sladkor v prahu za posip

Najprej damo zamrznjeno sadje nekam na toplo, da se počasi odtali. Lahko bi uporabili tudi sveže sadje, vendar ga v tem delu leta ni, poleg tega s svežim sadjem, ravno zaradi vsega soka, ki se pri zamrznjenem cedi, ni bo tako "slastično". Če imate sveže gozdne sadeže ali drugo sadje, potem raje predlagam, da spečete podoben in prav tako enkraten recept: Prepleteno pogačo s sadjem. 

Sadje mora biti popolnoma odtaljeno, saj boste v nasprotnem primeru imeli z vzhajanim testom, ki ne mara  "mraza" nemalo težav. 

Medtem, ko se sadje tali, si pripravimo testo. V posodo z moko naredimo jamo, vanjo vlijemo toplo mleko, nadrobimo kvas in dodamo žličko sladkorja. Pustimo par minutk, da se naredi kvasec. 
Nato dodamo stopljeno maslo, preostali sladkor, rum, limonino lupinico, sol, jajce ter zgnetemo gladko in precej mehko testo. Testo vzhajamo kakšno uro. 

Rulado razrežemo na cca 2 do 3 cm široke zvitke, ki jih polagamo na dobro pomaščen pekač. Jaz uporabljam PAM sprej proti sprijemanju. Res bo videti prava packarija, vendar bo na koncu iz tega razdejanja, nastala zelo okusna pogača. Ne rabite skrbeti, da bi zaradi soka bilo testo razmočeno in ne pečeno. 

Razrezane zvitke pustimo na toplem vzhajati kakšnih 20 minut. Če ste sladkosnedi, lahko po vrhu, na vsak zavitek potrosite še kakšen ščep sladkorja. Jaz ga. :)

Gnezda z gozdnimi sadeži pečemo v že ogreti pečici na 200 stopinj 15 - 20 minut, odvisno od pečice. 

"Mami, kaj lahko spet narediš tisto rumeno rižoto?" 

Sestavine:

lonček basmati riža (lahko tudi drug riž)
2 lončka vode
1 večji paradižnik
pest koruze
1 manjša čebula
1 file piščančjih prsi
pol lončka sladke smetane ali vrhnja za kuhanje
3-4 Zdenka sirčki (seveda lahko tudi drug sir)
sol
sveže zmlet poper
1 žlička kurkume
oljčno olje

Na oljčnem olju prepražimo na kockice narezan piščančji file, solimo, popramo. Ko meso začne dobivati rjavo barvo, dodamo na drobno sesekljano čebulo in pražimo le toliko, da postekleni in dobi sladkast okus. Dodamo riž, premešamo in zalijemo z 2x toliko vode, kot smo dali riža. Dosolimo. 
Riž kuhamo odvisno od vrste riža, ki smo ga izbrali. Zadnjih 5 minut kuhanja, dodamo narezan paradižnik in koruzo. Riž ne sme biti suh ali razkuhan - pocast. Kuhano zrno riža mora biti še vedno dovolj čvrsto, ko vanj ugriznemo.

Čeprav nekateri verjamejo, da je mešati riž med kuhanjem greh, riž vseeno malo premešamo s koruzo in paradižnikom, ki mu bo dalo dodatno sočnost.

Po zadnjih minutah kuhanja, rižoto odstavimo s štedilnika, dodamo nekje pol lončka smetane, kurkumo, zdenka sirček, dobro premešamo in pokrito pustimo počivati kakšni dve minuti, da se vsi okusi med sabo premešajo. 
Kurkume ne dodajamo v vodo k rižu, ampak vedno v kombinaciji z oz. v neko maščobo. Kurkuma je namreč topna v maščobi in tako je tudi njen efekt oz. okus mnogo boljši. 

Pred serviranjem lahko na rižoto naribamo še sir. 

Kurkuma je močan antioksidant, deluje antiseptično, antiglivično in antibakterijsko. Varovala naj bi nas pred rakavimi obolenji oz. prostimi radikali, ki uničujejo ali spreminjajo naše celice, varovala jetra pred zastrupljanjem, zmanjševala holesterol, pomagala preprečevati zgago in celiti rane in če verjamemo Indijcem, prinašala srečo. 
Pri otrocih bi naj celo zmanjševala tveganje za obolenje za levkemijo. 

Vsebuje: mangan, železo, kalij, Vitamin B3, B6, folno kislino in celo esencielne Omega3-maščobne kisline. 

Ocvrto, mastno krompirjevo testo ali testo iz jogurta oz. kisle smetane, navdušuje in je vedno navduševalo tako mlado kot staro. 

V Prekmurju skoraj ne mine veselica brez ocvrtega langaša. Vsaj pri nas je le-ta bolj iskan kot porcija čevapov. In zato ni čudno, če center Murske Sobote krasi grafit:  "I FEEL LANGAŠ!". Tam v centru, levo od tega grafita, zraven avtobusne postaje, stoji Langaš, kjer vam ženičke pripravijo langaš še po starem receptu, tistem iz krompirja.

In tako kot ima vsaka gospodinja v Prekmurju svoj najboljši recept za prekmursko gibanico, tako ga ima tudi za langaš. Tukaj so 4 različni recepti, za 4 različne okuse. Meni najljubši je seveda eden in edini - tisti iz krompirja, ki ga jem že več kot 30 let - premazan s česnovo vodo.  

Langaš lahko premamo tudi s kislo smetano, nutelo, marmelado, na njega lahko naribamo sveži sir ali ga posipate s sladkorjem ...