Sous vide tehnika kuhanja že nekaj časa ni rezervirana le za najboljše restavracije, temveč je dostopna vsakemu gospodinjstvu. Bistvena prednost je v natančnem nadzoru toplote in njeni enakomerni porazdelitvi po vsem živilu, zaradi česar so jedi bolj polnega okusa, saj vse sestavine ostanejo v živilu, poleg tega je primerna tudi za ljudi z alergijami, saj se vsebina vrečke ne meša s hrano, ki jo pripravljamo za druge družinske člane.

V dobesednem prevodu sous vide pomeni "v vakumu", z njo živila kuhamo počasi, enakomerno, kontrolirano, pri temperaturah krepko pod 100 stopinj, v glavnem med 50 in 76 stopinj Celzija, odvisno od živila. 

Tehnika je preprosta, zagotavlja vrhunsko pripravljeno hrano tudi v domači kuhinji, kot bom podrobneje opisala v nadaljevanju, je tudi zelo zanesljiva (po domače povedano: možnosti, da naredimo kaj narobe, praktično ni), saj z nastavitvijo temperature kuhanja in časa kuhanja pripravo v celoti obvladujemo. Poleg mesa je primerna tudi za pripravo zelenjave in jajc, najbolj razširjena je seveda priprava mesa.

Pri nas obožujemo suho zorejeno goveje meso, tenderloin (steak ali pečenka), sirloin steak in ribeye steak. Vsi ga obožujemo, še posebej mož, ki bi itak najraje jedel meso z mesom :)) Če imamo možnost, kupujemo meso slovenskega porekla. Tudi ta dva čudovita primerka mesa v tem receptu (Sirloin in Ribeye) sta zrasla na slovenskih tleh. Okus tega mesa se težko primerja s kakšnim uvoženim. Že zaradi tega, ker nima popolnoma nobenega priokusa. Čisto meso! Zato pri pripravi takšnega mesa ne uporabljamo nobenih mešanic začimb. Manj naj bo več! Sol, poper in mogoče kakšen rožmarin, ki da mesu še bolj zemeljski okus. 

​Recept je pripravljen v sodelovanju s Status - izvirni pripomočki za kuhanje.

Pletena pogača z belim in temnim čokoladnim namazom, dišeča po pomarančah, cimetu in praženih bučnih semenih. Babka.

Babka je pogača, bolj znana v vzhodnoevropskih državah (Poljska, Belorusija, ...). Babka v prevodu pomeni stara mama. Pri nas bi ji lahko rekli pogača stare mame, drugače je pa podobna pripravi naše potice, le da po tem, ko potico zvijemo, babko prerežemo in oba dela prepletemo. Nadevi so pa lahko tako različni, kot so naši za potico ali kakšno drugo pogačo.

Recept je pripravljen v sodelovanju s Fala Slonček.

Pecivo je res sočno in kar je najboljše, ne rabimo nič komplicirati. Obstaja edino nevarnost, da bi zmazali cel pekač peciva naenkrat. Nikar! :))

Pecivo je pripravljeno z izdelki brez laktoze v sodelovanju z Lidl Slovenija.

A ste že poskusili spečti palačinko samo iz ene sestavine? Ja, ene! Ker se baje voda in sol ne štejeta med sestavine. No, če se, potem so te palačinke iz samo treh sestavin: moka, sol in voda. Mene so popolnoma presenetile. Tako glede okusa, kot glede mehkobe in elastičnosti. Pa sploh niso žilave. Celo puhaste so. 

​Palačinke lahko naredimo tudi z mineralno vodo (te moje na fotografiji so narejene z vodo iz pipe) ali navadno pšenično moko lahko zamenjamo z belo pirino (te so iz namenske pšenične moke). 

Palačinko sem premazala z novim zelenjavnim namazom Argeta, humus. Zraven en kup zelenjave, in če niste vegan, dodate še kakšne ostanke mesa, in kosilo ali malica sta tukaj. 

Recept je pripravljen v sodelovanju z znamko Argeta. 

Obožujemo zelenjavne kremne juhe. Vse vrste. Ker so žametne, tople in hitro gotove. In taka je tudi ta koruzna juha, kateri smo dodali še malo korenja. 

Pri juhi smo uporabili mlečne sestavine, ki ne vsebujejo laktoze. Tako je juha še lažje prebavljiva in prijaznejša do vseh nas, ki smo občutljivi na laktozo oz. mlečen sladkor. 

Recept je pripravljen v sodelovanju z Lidl Slovenija. 

Koline. Sem kar nekaj časa razmišljala, a naj objavim zgodbo kolin ali ne. Predvsem zato, ker so koline žal krvave, ker se žival zakolje, odere in to danes ni prijetno ne za marsikatero oko in uho mesejedca, kaj šele za vegetarijanca. Večina je rajši, če tega dela ne vidi, lepši je šnicl na krožniku, ker ta raste v trgovini.

Ampak veste kaj? Odločila sem se, da bom vseeno napisala zgodbo, ker je to del mojega otroštva, odraščanja, razumevanja  prehranjevanja in predvsem spoštovanja do hrane, ki nam jo da žival, ki se jo zakolje, ker je to moja kuhinja, moja zapuščina, to so moje, naše zgodbe, spomini, ki jih zapuščam otrokoma. Seveda ste pa ostali bralci vedno zelo dobrodošli gostje, s katerimi ravnam spoštljivo in pričakujem, da se tudi v mojem "domu" tako obnašate.

Pisala bom o kolinah nekoč, o mojih spominih na otroštvo, nekaj o kolinah danes, našli boste pa tudi recept za pripravo kašnic, klobas, nekaj malega (kar sem si zapomnila) o prekajevanju, o ocvirkih, masti, prekmurski šunki in še kaj. Članek o prekmurski šunki bo posebej spisan, saj prekmurske šunke ne dojemam kot samo nek suhomesnat izdelek, ampak kot neko posebnost, ki smo jo včasih pred gosta položili vedno ob posebnih dogodkih, priložnostih. In danes ta pravo prekmursko šunko redko kje najdeš, saj domačih svinj skorajda ni. 

V času kolin sem obiskala teto in strica, ki sta še ena redkih v kraju, ki v hrano predelata skorajda čisto vse, kar nam da prašič. Ne samo meso. In s tem dejanjem se začne spoštovanje do hrane oz. živali, ki nam je to omogočila. 

Te vanilijeve kocke ne samo, da so res dobre, tudi enostavno jih je pripraviti. Ne samo, da ne vsebujejo laktoze, ne vsebujejo niti glutena. 

Recept je pripravljen v sodelovanju z Lidl Slovenija.

Danes je po katoliškem koledarju pepelnična sreda. Z njo se začne prvi postni dan, kar med drugim pomeni, da naj ne bi jedli mesa. 

Danes je tudi valentinovo. Dan zaljubljenih, ki smo ga prinesli iz Zahoda. 

Danes je tudi dan, ko otroci praznujejo, saj učitelji štrajkajo. In ker je otroke treba nekak doma zaposliti med tem, ko mama dela, je najboljše, da pripravijo kosilo. Zabava s testom je vedno top. :))

Tukaj so makovi lulčki. Mehki, nežni, ki jih ima rado mlado in staro. Zraven pa jabolčni kompot z brusnicami in suhimi slivami.

A preštevate kalorije? Ok, to je bilo zgolj retorično vprašanje. Osebno se ne rada ukvarjam številkami. Ne s tistimi, ki kažejo obisk bloga, ne s tistimi za kalorije, še manj s tistimi, ki kaže tehtnica, ko stopiš nanjo. No, s tisto vago, ki tehta sestavine, si pa moram biti dobra, če vam želim podati natančen recept. 

V šoli sem oboževala številke, jih obračala in statistika mi je bila na faksu najljubši predmet. Celo diplomirala sem iz nje. :))) V življenju pa se veliko rajši ukvarjam z ljudmi. Kateri recept je najbolj bran, obiskan? Zato ne rabim statistike. Vem, za katero sladico mi uporabniki moje kuhinje pošiljajo največ fotografij, vem o katerem receptu me največ sprašujejo, ga pohvalijo, se pogovarjamo. Besede povedo več kot številke.

In zdaj, ko "približno že znam kuhati" (hahaha), mi je veliko bližja tudi mamina kuhinja v stilu: "Koliko tega moram dati?" "Pa to tak približno od oka."  ;) 

Jap! Sploh, ko ustvarjam nove recepte, je potrebno zaupati svojim čutilom. Kot pri palačinkah. Še malo moke, še malo mleka, še malo moke, še malo mleko, manj moke, ... Opazujemo maso, tipamo testo, vonjamo, če že kaj diši iz pečice, poslušamo, če preveč vre, okušamo, če manjka kakšna začimba ... To je zame kuhinja! Jaaa, saj za vas bom še naprej tehtala sestavine. ;) 

Nazaj h kalorijam. Nimam pojma koliko kalorij ima katera jed, sestavina. Ne zanima me. Vem kaj je prazna in kaj polna kalorija. To mi je dovolj. Nikoli v življenju nisem hujšala. Ni mi bilo treba? Prej sem se redno, ampak res redno, če mene vprašate, še preveč, ukvarjala s športom in mi ni bilo potrebno šteti kalorije, se tehtati. Danes oblečem kavbojke, se pogledam v ogledalo, vprašam moža (jao, slednji velikokrat laže, prvo pa se v sušilcu skrči, za ta drugega pa še nisem ziher), pa sem tam tam. Če je na knap, par dni manj jem ali podaljšam sprehod s psom. Matematika. Gor ali dol. Še vedno pa uživam v hrani in bom. 

Čas, ki bi ga namenila številkam, raje namenim prijateljem. Po štiridesetem postane vse bolj simpl.

Ko nam zmanjka idej ali časa za pripravo kosila ali malice na izletu so tukaj fajn rešitev novi zelenjavni Argeta namazi. Argeta je predstavila nove zelelnjavne namaze, ki omogočajo okusen in zabaven zelenjavni obrok. S tem je v svojo zgodbo paštet dodala novo kategorijo namazov, ki so primerni tako za vegane kot mesojedce. 

Zelenjavni namazi Argeta so pripravljeni na osnovi čičerike - beljakovinske bombe - in ne vsebujejo konzervansov, ojačevalcev arome, glutena ali barvil. Ker so sestavine naravne, je tako vsak namaz neponovljiv. Novi namazi so na voljo v petih različicah: humus natur, rdeča pesa in hren, paprika pikant, črne olive in rdeča paprika. 

Za tokratno testeninsko solato smo mi izbrali namaz iz črnih oliv in ga kombinirali z domačo paradižnikovo omako in olivnim oljem.

Recept je pripravljen v sodelovnju z Argeta - zelenjavni namazi. 

"Rejdno dobro", bi rekli pri nas. Svinjsko dobro! Čarolija! Sous vide pečena svinjska rebra. Kaj je sous vide? Sous Vide je francoski izraz za kuhanje vakuumsko shranjene hrane v vodni kopeli z nadzorom temperature.   To pomeni, dolgotrajno kuhanje pri nizki temperaturi, zaradi česar živilo (meso, zelenjava, ribe) ohranijo vse svoje lastnosti, minerale, vitamine, encime... 

Sous vide metodo kuhanja uporabljajo že v vseh boljših restavracijah tako po svetu kot doma. Zadnje čase se je pa metoda kuhanja na nizkih temeperaturah preselila tudi v domove. Takšna hrana ne samo, da ohrani vse svoje mikroelemente, ampak ima tudi popoln okus, zato ne potrebujemo skoraj nobenih začimb in zelo malo soli. 

Poglejta ta mehka, sočna rebra, ki izgledajo hkrati zelo hrustljava na zunaj. Okus pa težko opišem. 
​
Recept je nastal v sodelovanju s Status-izvirni pripomočki, kjer lahko ta Sous vide aparat tudi naročimo. 

A ste že slišali za diplese? To je tradicionalna grška sladica, ki si jo Grki običajno pripravijo za Božič. Gre za ocvrto pecivo, ki je precej podobno krhkim flancatem. V bistvu lahko testo pripravimo popolnoma enako kot za krhke flancate oz. kroštule. Pri diplesih testa ne razrežemo kot pri kroštulah, ampak ga med cvrtjem rolamo kot palačinko. Diplese polijemo z medeno omako, ki sem jo jaz pripravila iz pomaranče in medu ter posipamo z orehi.

Grki diplese običajno kar cele namočijo v medeno omako, ki jo pripravijo iz sladkorja, ali jih samo pokapljajo z medom. Meni so najboljši, če je "cuker", med v našem primeru, razredčen s pomarančo. 

Kroštule in ostalo ocvrto pecivo pri nas jemo za pusta, zato sem se odločila, da recept za diplese objavim zdaj, Božiču pa še naprej prepustim potico. 

Recept je pripravljen v sodelovanju s Kenwood Slovenija.