Skutine miške so neverjetno mehke. S toliko lukenj, da bi jih lahko človek uporabil kot dober izgovor, zakaj jih lahko več poje. Ni jih težko pojesti. V hipu se bodo razbežale iz sklede. 

Pripravljeno v sodelovanju z Agragold Slovenija.

Obožujem vanilijevo kremo v krofih. Vedno jo je premalo. :)) Pa sem pomislila, zakaj si jih ne bi nafilala malo bolj bogato? Kot princeske. Uporabila sem moj klasični recept za krofe, ki vedno uspe. Krofi niso mastni, niti težki, ampak zelo mehki, dišeči. Izrezala sem take mini krofke. Tak za dva ali tri pajse. Kreme tokrat nisem sama skuhala, ampak sem uporabila kar Dolcelino  kremo za kremšnite. V kolikor želite sami pripraviti vanilijevo kremo, najdete recept zanjo na blogu pri kremnih rezinah. 

Kakšen bo krof, je odvisno tudi od moke. Ni samo kombinacija moke (pol ostre-pol mehke) tista, ki bo označila krof kot dober ali ne, ampak tudi, kakšen je njen lepek. Raztegljiv in elastičen (kot mora biti za krofe) ali raztegljiv in neelastičen (npr. za vlečeno testo). V ta namen nam zato Žito nudi NAMENSKO moko za krofe s katero ne bomo imeli težav pri oblikovanju in peki krofov. Več o mokah najdete tukaj: >> Vse o moki in kvašenem testu ali v moji kuharski knjigi 220 stopinj poševno.

Čisto spodaj najdete še video, kako preprosta je priprava krofov in na kaj morate biti pozorni, da bodo krofi imeli lepe vence, da bodo okrogli, puhasti in mehki. 

​V sodelovanju z Žito Podravka. 

Tam nekje v začetku januarja se je običajno pri nas začel ves proces priprave mesa za prekajevanje. Zelo dobro se spomnim kolin pri babici in dedku v Strehovcih. Kljub mrazu smo bili vedno vsi dobre volje. Pes je veselo mahal z repom, ker je vedel, da bo dobil ta dan, ta boljše kosilo, otroci smo se veseli vsega džumbusa na dvorišču, blatnih škornjev, ker nihče ni gledal hlač, rokavov, kako smo mokri in blatni do ušes. Ta dan se je jedlo ta najboljše meso. 
​
Koline so bile v Prekmurju, no vsaj pri nas, par krat v zimskem času. Pa ne da smo pojedli toliko mesa. Kakšno polovico smo vedno razdelili med sorodnike. Da je bilo za vse dovolj. Ampak tiste koline, enkrat, tam v začetku januarja, so bile namenjene prekajevanju mesa za vuzem (veliko noč) in shranjevanje za čez leto. Meso je moralo biti res lepo razkosano, ker so se ta najlepši kosi "vujili" - šli v prekajevanje. In nekaj tega mesa se je potem neslo k žegnju, nekaj se ga je shranilo v zaseki - "zabile", da nas je razveselilo tudi poleti, ko ni bilo kolin. Šunka, o ja, ta lepotica je pa še dolgo visela na podstrešju in se sušila. 

Jaz sem moje prekajeno meso, ki sem ga zadnjič dobila od očeta, že varno shranila, pa ne v zaseko, ker nimam niti čebra, niti toliko zaseke, pač pa sem vse skupaj zvakuumirala. Tak, zdaj pa samo še čakamo pust, potem pa žegenj in pirhe.
​

Pri nas obožujemo tartufe. Vsi po vrsti. Veliko tartufov. Na vse možne načine. V krompirjevem pireju, na testeninah, z jajci, v juhi, na steaku… Ni da ni. Samo, da se ga nariba na nekaj vročega, da začne tartuf oddajati svojo čudovito, prvinsko aromo. 

Z zadnjega dopusta sem prinesla 3 sveže istrske tartufe. Po spodnjih slikah sodeč, lahko kaj hitro ugotovimo, da niso bili iz istega gnezda. :))) Vsak je bil drugačen. Vsak s svojo aromo, nežnostjo. In ko imamo na voljo dobre, kvalitetne tartufe, ti nikakor ne sodijo na močne smetanske, sirove ali druge omake močnih okusov. Ena nežna rumenjakova omaka je čisto dovolj, da tartufi zacvetijo na naših brbončicah.

Pripravljeno v sodelovanju s Status izvirni pripomočki. 

V bistvu je biskvit narejen in beljakov. Odlična rešitev, kadar ne vemo, kam z beljaki in nam ti ostajajo od peke krofov ali tiramisuja. Biskvit lahko popestrimo z različnimi oreščki, suhim sadjem, semeni, namesto moke lahko uporabimo mlete orehe, lešnike, koruzni škrob. Jaz sem v tem mojem porabila beljake od krofov, moko sem pa delno nadomestila z mletimi lešniki in orehi. V bistvu sem spraznila tisto malo vsebine v vrečkicah, ki so mi ostale še od božične peke. Saj veste… Eni 2 žlici mletih orehov, pa lešnikov, malo celih lešnikov, pa malo pistacije, rozin… Vse lahko uporabite v tem pecivu in očistite "shrambo". :)) 

Pripravljeno v sodelovanju s Kenwood Slovenija. 

Predstavljajte si pečene kozice, ki jih potopimo s smetansko-vinsko omako, z malce mocarele, zraven pa tvoji najljubši špageti. Kakšne imaš najrajši? Tanke, zelo tanke, srednje ali debele? Jaz sem za tanke. Sicer pa ni važno, kakšne špagete skuhamo zraven. Lahko so tudi makaroni, svedrčki. 

Jed je gotova v največ 15 minutah. Malo kuhanja za veliko vtisa. Za najbolj vročo večerjo v letu. Valentinovo. 

Za vse tiste, ki ne marate smetanskih omak, obstaja seveda tudi alternativa. Paradižnikova omaka. Torej kozice v paradižnikovo - vinski omaki. 

Recept vam podarjata Zlato polje in Maestro. 

Popolna je ta rulada. S popolnim biskvitom za rulado. Poglej čisto spodnjo sliko te rulade. A ni lepa, no? Rulada mislim, ne slika. Premazala sem jo samo z jagodno marmelado, zraven pa postregla še malo smetane. Seveda se lahko igramo in zraven ponudimo sveže jagode.

Biskvitna rulada, ki je lahko tudi valentinova, nedeljska ali praznična sladica. 

Pripravljeno v sodelovanju z Agragold Slovenija. 
​

Osnova našega froséja je penina. S količino penine reguliramo, kako gosto oz. ledeno pijačo/sladico želimo. Sladica, ki se spremeni v hladno pijačo, koktajl. Čudovit okus dasta penina Rosé ali Muškatna penina iz Jeruzalem Ormož. 

V našem froséju sem uporabila jagode, ker se odlično povežejo z izbranima peninama. Količine sestavin niti niso tako pomembne. 

Ljubezen naj bi bila preprosta. Je ali ni. In taki so tudi ti srčki. Preprosti, narejeni iz samo par sestavin, ki jih imamo običajno vedno doma. In dobri. Kot dobro dene ljubezen.

V sodelovanju s Fala Slonček. 

Vesela sem, da ima moja stran različne obiskovalce. Takšne malo bolj izkušene v kuhinji, ki pridejo iskat kakšen bolj zahteven recept, pa tudi takšne z manj izkušnjami, ki pridejo po ideje za preprosta kosila. Se mi zdi, da sem slednjih obiskovalcev še bolj vesela, zlasti mladine, študentov, ki v današnjem času sploh najdejo voljo in čas za kuho oz. pripravo kosil. Skoz ponavljam, da če koga navdušim za kuharijo oz. da vsaj poskuša, kdaj pa kdaj doma pripraviti kosilo, se počutim v stilu "mission completed". 

Aljoša me je prosil, če lahko naredim patata con pollo, da bi rad še on kaj skuhal. Krompirček s piščancem? Sem mogla pogledati na povezavo, ki mi jo je poslal, da sem vedela, kaj je imel v mislih. Poln krožnik ocvrtega krompirčka prelitega s smetansko omako s piščancem. Uh, tega še nisem jedla. Smetanska omaka čez krompirček? Sem šla poskusit. Če želim, da bralci meni zaupajo in poskusijo pripraviti moje recepte, potem moram tudi jaz njim. V tej original omaki, je poleg piščanca tudi brokoli. Če ga imate, ga lahko dodate. Jaz sem nam jed postregla s skledo domačega motovilca.

Aljoša, tukaj je. Malo drugačna različica patata con polo iz tvojega linka, ker krompirček ni iz vrečke in niti ocvrt, pa vseeno je lepo hrustljav zunaj in mehak znotraj. Poleg pa čudovita sirno smetanska omaka s piščancem. Zdaj pa čakam sliko, da vidim, če boš jed res skuhal. ;)

p.s.
Ampak res paše krompirček pomakat v to omako. Ta pravi "comfort food".  :)

​Pripravljeno v sodelovanju z Maestro.