"Mami, lahko narediš tiste palačinke, ki jih ti tako dobre narediš! Tiste so najboljše palačinke!", besede s katerimi me sine naheca, da jih grem spet pečt. 

Če so palačinke gladke, tanke, lepo elastične, sočne, in če so ameriške palačinke debele, puhaste, in vaflji - vzorčasti, debeli ali tanki in hrustljavi, ki se istočasno pečejo z obeh strani, so te Vafljačinke nekaj vmes. 

Vaflji jim kljub obliki in načinu peke ne morem reči, ker so zame vaflji hrustljavi. Obstajajo sicer tudi mehki vaflji, ampak to so zame palačinke z vzorcem, saj so pripravljene praktično iz enake mase. Recept za hrustljave vaflje, katere me je naučil delati sam Rudolph van Veen, najdemo med recepti: Vaflji Rudolpha van Veena. 

Torej Vafljačinke so mehke, puhaste, vzorčaste - pobrale so vse najboljše lastnosti obeh. :))

Ker  vafljačinke pečemo v ustreznem pekaču z obeh strani, je praktično vseeno kakšno moko uporabimo, saj se te ne bodo strgale med obračanjem.

Recimo v točno teh Vafljačinkah je uporabljena kamutova moka in polnozrnata pirina, lahko pa uporabimo katerokoli drugo moko. Enako je s sladkorjem. 

Če nimamo pekača za vaflje, uporabimo pekač za žar. Zakon je!

Obloženi kruhki s hrenovo omako, prekajeno šunko, hrenom in prepeličjimi jajci. Priložnost, da se na okusen način znebimo velikonočnih "ostankov".

Jajca v velikonočnem času, ko nas sorodniki zasipajo s polnimi košaricami remenk, s katerimi po dveh dneh ne vemo več kaj početi, lahko napolnimo z različnimi nadevi.

Gre za t.i. devilled egss, ki so poznana v Angliji, mimoza jajca, ruska jajca in še kakšno ime bi se našlo, ko trdo kuhanim jajcem odstranimo rumenjake in jih z različnimi dodatki spremenimo v kremni nadev.

Rumenjakom lahko dodamo, kislo smetano, majonezo, gorčico, ketcup, BBQ omako, različne sveže začimbe (drobnjak, bazilika, peteršilj, žajbelj, ...) suhe začimbe (kurkumo, žafran, poper ...), domači hren, česen, gobe, peso, špinačo, sir, čatnije itd. in jih spremenimo v svilnato kremo.

Za naša jajca smo uporabili 3 različne nadeve: pesin, avokadov in kurkumin nadev. Vse sestavine v receptu so seveda zamenljive. Nadev pripravimo glede na naš ukus in sestavine, ki so na razpolago in točnih količin v receptu ne bom navajala. Držimo se le enega pravila: nadev mora biti svilnat, brez grudic in delovati kot krema.

In da nadevana jajca ne bodo za veliko noč čisto navadno bela, smo jih še za malo več barve, utopili v rdečem vinu.

Še kot otroka me je te košarice za pirhe naučila izdelovati moja mami. Pred Veliko nočjo smo jogurtove lončke zbirali samo za te košarice. S sestro sva jih namreč z veseljem pletle za obdarovanje vsega sorodstva s pisanicami. :)

​In red je, da to predam tudi mojima otrokoma.

Košarice lahko izdelamo iz plastičnih ali papirnatih lončkov.

Prata je tradicionalna jed, ki so jo pripravlja največkrat za veliko noč. Po izvoru jed prihaja z Gorenjske, čeprav njeno različico poznajo tudi drugod po Sloveniji. 

Gre za jed, ki ima obliko štruce in se jo tudi pripravi kot kruhovo štruco, le da ji kot glavno sestavino dodamo še prekajeno kuhano šunko ali kračo. Jed je precej "krepka", kalorična bomba, pa vendar zeeelo okusna. 

K prati postrežemo veliko skledo zelene solate. Ker je dimljeno kračo potrebno prej skuhati v velikem loncu vode in iz katere nastane potem čudovita jušna osnova, katero bi bilo greh zavreči, predlagam, da iz nje pripravimo mlečno krompirjevo juho z ajdovo kašo. 

Uf, ta petek bo že velikonočni petek. Hitri so letos ti prazniki. In hčerka me že dva dni sprašuje, kdaj bo lahko farbala jajca. Vsako leto jih pofarvamo samo eni par, saj jih ogromno dobimo od sorodnikov, z vseh vetrov, polne košare. Se mi zdi, da se z jajci bolj pretirava kot s svečami za veliko noč. :))) 

No, ene, te za objavo, sva že pofarbale, tokrat s teranom, druge bo pa hčerka danes sama. Sam bog ve, s čim bo ustvarjala. Itak bo svoj pisker želel pristaviti še sin in kot vsako leto, bo več razbitih jajc kot celih, in več farbe bosta imela na sebi, kot je bo na jajcih. Ampak "hu kers!" Velika noč bo. 

Mogoče bosta pa letos ... 

T-bone steak je zame najboljši steak, sploh če je ta suho zorjeni in lepo marmoriran. Pri nas doma ga enostavno obožujemo. Mož obožuje medium rare zapečenega, jaz in otroka pa medium. 

Takšen steak ne potrebuje nobene omake, saj je sam polnega okusa. Zraven smo si pripravili divje šparglje, ki mi jih je sveže nabrane poslala prijateljica Aleksandra iz Ankarana, in domače poširano jajce. Kremni, topel rumenjak, ki se pocedi iz pravilno pripravljenega poširanega jajca, da vsemu skupaj neverjetno svilnato "omako" - čista poezija. 

Šparglje in jajce smo začinili še z limoninim olivnim oljem. Bemtiš! Še zdaj, ko pišem, mi diši po limoni in čutim neverjetne, čiste okuse.

Tako enostavni in tako okusni, sočni. Pripravljeni s sestavinami, ki jih običajno imamo vedno doma. Sicer so po novi "modi" pravi grešniki, saj vsebujejo sama "prepovedana živila". Hahaha.

No, jaz jih z veseljem pripravim, še rajši jih pojemo, tistih parkrat na leto - zmernost je mati modrosti. ;) 

Z glasovi ste odločili, da te mini puhaste bombetke (ali celo mini lepinje), z veliko lukenj, mehko sredico in hrustljavo skorjico, imenujem pufetke. Puf!, pa jih ni več, tako so slastne. :))

Pufetke so idealne za otroška praznovanja. Lahko naredimo mini sendvičke (kot jim pravita moja otroka), burgerje ali jih postrežemo kar tako. 

Tudi v odrasli družbi so odlično sprejete. Ponudimo jih lahko namesto kruha, zraven narezka, namesto obloženih kruhkov, na kakšni bolj slavnostni priložnosti, pikniku ipd.

Po pufetkah lahko potresemo razna semena, zelišča oz. začimbe. Meni najljubša kombinacija je z začimbami in grobo mleto soljo. 

Saj veste tisto, ko kupiš razne curry paste, BBQ omake, poper v slanici ipd. in potem ti to po prvima dvema uporabama stoji. Pa ne zato, da ne bi bilo dobro, ampak, ker preprosto ni toliko priložnosti jih porabiti. No vsaj mi smo radi na domači prekmurski hrani. 

Kupila sem svinjsko ribico in razmišljala o omaki in prilogi. Da ne bi bilo spet eno in isto. Zakaj pa ne curry varianta omake, če jo ravno imam? In kaj za prilogo? Ideja za prilogo je priletela v zadnjem hipu, ko je bila ribica že nared in za kaj drugega več ni bilo časa. Prosena kaša, ker ne rabi več kot 10 minut kuhanja. 

Jaz sem pomazala krožnike. Trikrat sem si jih nadevala. Za moža je bila omaka malce kiselkasta (uporabila sem še vloženo pečeno zelenjavo, ki mi jo je že pred časom dala sestrična), nama z otrokom pa fantastična. Obožujem kiselkaste in pikantne jedi.

Prosena kaša sem pripravila na maslu z brokolijem.  

Mmmm ... definitivno nama z možem ena ljubših sladic. Pa še relativno hitro je pripravljena. Zelo okusna in enostavna za pripravo!

Krema v kateri se kopajo medene hruške z makom je čudovito svilnata, dišeča po vaniliji, klinčkih in cimetu. Za še več okusa ji lahko vmešamo konjak oz. izberemo tiste začimbe, ki so nam ljubše.

Hruške se bodo pa z veseljem okopale tudi v vinski omaki, za katero recept najdete na tej povezavi: Krhki flancati z vinsko omako.  

Preprosta sladica, katero boste sigurno vzljubili in si jo zaželeli pripraviti med tednom, a hkrati dovolj elegantna za posebne priložnosti, kot je recimo današnji dan mučenikov. ;) No mučenike so v želji po spreobrnjenju vojščaki vrgli v ledeno vodo, naše hruške pa se kopajo v topli dišeči omaki. 

Recept je nastal za podjetje Spovano d.o.o. in z njihovim domačim, torej slovenskim makom. 

Poklicala me je Polana iz Radegunde in vprašala, če bi želela sodelovati v projektu, ki ga pripravljata Siol.net in Gorenjka: ob dnevu žena razveseliti babice ljubljanske porodnišnice. Itak! 

Tako smo se tri blogerke: Tina (Bormašina za punce), Nataša (Pekoholik) in jaz dobile sredi Ljubljane in z Gorenjka čokoladicami, ter pod budnimi očesi kamermanov, ki jim ni ušla nobena kapljica čokolade in mrvica biskvita, ustvarile vsaka svojo čokoladno Gorenjka torto. 

Glede recepta smo imele proste roke, smo pa v receptu morale uporabiti slednje 3 gorenjkine sestavine: čokolado v prahu, žlahtno jedilno čokolado s 70% kakavom in jedilno čokolado.

Jaz sem se odločila za Gospo Gorenjko - torej tortico brez moke, kot so to vse "gospe" na mojem blogu. Da bi pa razbila vso to sladko grenkobo čokolade, pa sem se odločila za kiselkast sadni del z malinami. V biskvitu je moko zelo uspešno nadomestil domači mleti mak in se več kot odlično ujel z malinami in čokoladno kremo.

Spodaj sta med fotografijami vidni dve različno okrašeni tortici. Ena - testna, ki je nastala doma in ob straneh ni okrašena z ganašem ter druga, ki je nastala za Gorenjko in s katero smo razveselili babice ljubljanske porodnišnice, in ki  je malo bolj okitena s čokolado. Torto lahko seveda okrasimo po svojih željah.

Lahek sladko-sveži krožnik po grško sestavljajo grški jogurt, sveže sadje, med in orehi. Kar je pa najboljše, sladica je gotova v petih minutah, enostavna in slastna. 

Uporabimo lahko drugo sveže sadje, marecirano sadje ali celo kakšen sadni sirup-preliv. Po želji. Odlična kombinacija je poleti s figami. 

Najboljši grški jogurt je čvrst, kremen in prav nič kiselkasto jugurtast. Ta spodaj na sliki, je sicer iz Lidla (sem preizkušala še kakšnega) vendar ni dovolj čvrst. Pravi grški jogurt ima tako čvrsto strukturo, da če ga zajameš z žlico, stoji kot kepica sladoleda. 

Če imamo doma navaden jogurt in se nam zalušta ta sladica, lahko grški jogurt tudi doma ponaredimo dokaj hitro.

Losos in solata z redkvico in prepeličjimi jajci je idealno lahko kosilo ali kot mi je zadal Mercator v kuharskem  izzivu KuhaM: Velikonočno lahko kosilo prvakov - kosilo, ki bi ga pripravila za naše Orle, ki skrbno pazijo na kilograme. 

Sicer ne morem reči, da je tradicionalno velikonočno kosilo, saj so slovenske tradicionalne jedi precej krepke, in jaz kot oseba, ki obožuje tradicionalne jedi take kot so, jih tudi nerada spreminjam, če ni nujno potrebno. 

Ideja za sadno lazanjo (mogoče bi bilo boljše, da jo imenujem sadna zloženka ali celo gibanica) je nastala po tem, ko sem v hladilniku že cel teden prekladala pol paketa vlečenega testa - na pol posušenega, polomljenega in nisem imela ideje kaj z njim. Zavreči ga je pa bilo škoda. 

Na mizi so samevala babičina domača, žal že od toplote zgubana jabolka.

In tako je iz ostankov, ki jih noben več ni želel, nastala ta super sladica, ki je zmanjkala za šalo. 

Big Steak Winter sendvič kot burger, je lahko odlično in kakovostno kosilo, saj vsebuje sama odlična živila. Domača, slovenska. Rdeče zelje, domači slovenski hren, jabolko in kvaliteten kos mesa. Mož bi ga komot vsak teden jedel.

Priprava sendviča je hitra, recimo, da zanj potrebujemo 5-10 minut dela. 

Recept je pripravljen za podjetje Spovano d.o.o., ki se ukvarja s trženjem domačih kvalitetnih živil, kot je ta hren, ki je zrasel na goričkih tleh, brez škropiv oz. pesticidov. 

Mnogim piščančja prsa niso všeč, ker so "suha", brez vsebine. Jaz sicer obožujem prsovino in mi to ni problem, je pa tukaj zdaj recept za vse tiste, ki si želijo malo več sočnosti v tem delu mesa.

Tokratni nadev vsebuje pesto iz čemaža, lahko pa ga naredimo tudi iz bazilike, špinače, pinjol itn. 
Za več sočnosti in žametnosti smo jih nadevali še z lističem masla, ki vse okuse poveže.

Panirali smo jih v koruznem zdrobu in jajcu in ocvrli smao na parih žlicah maščobe, lahko pa seveda uberemo pot standardnega paniranja: moka, jajce, drobtine in čups v morje žgočega olja.