Pljučnik in lapuh cvetita! Ja in to od nekje meseca marca do konca aprila. Gozdovi so trenutno polni pljučnika, nabrežja rek pa navadnega lapuha. In zakaj ju ne bi nabrali? Jaz sem ju. Za čaj.
​

Barva smutija ni kaj privlačna, ne? :)) Je pa zato vsebina toliko bogatejša. Smuti je pripravljan iz vršičkov mladih kopriv in rdeče grenivke. Namesto sladkorja sem mu dodala 1 banano. Seveda jo lahko tudi izpustimo. Uporabimo lahko sveže vršičke kopriv ali vršičke kopriv v prahu. 

In kaj pomeni bogata vsebina tega smutija? Koprive. "Rosno zelene, že od daleč po rudninah dišeče in zdravo pekoče" - D. Cortese. 

Saj poznate tisti pregovor: "Kopriva pozimi ne pozebe." Ali: "Koprivi ne škodi ne toča ne slana."

​Zakaj le je kopriva tako trdoživa? 
​

Čemaža je trenutno za izvoz. In kako ga lahko shranimo preko celega leta?

• kot čemažev pesto << recept
• v zamrzovalniku (liste čemaža operemo, osušimo,narežemo na cm široko in zamrznemo v posodi s pokrovom. Tako lahko sproti jemljemo količino, ki jo potrebujemo.
• v prahu

Čemaž v prahu je lahko odlična začimba, ki jo lahko po ščepec dodajamo različnim juham, omakam, mesu. Če pol žličke čemaža zmešamo s približno 1 žlico vode, dobimo čemaževo pasto. S pasto lahko premažemo meso, lahko jo dodamo v maso za testo za testenine, njoke, različne nadeve, slane palačinke itd. Ampak pogoj je, da je čemaž res zmlet v prah. Če ga samo grobo zmeljemo, kot so recimo druge začimbe (timijan, origano), ga ne bomo mogli uporabljati kot pasto, bo bolj podoben "papirju". Če pa je res zmlet v prah, pa bo le-ta ob stiku  zvodo "oživel". Dobili bomo čisti čemažev klorofil. 

Moj najljubši način shranjevanja čemaža. Veliko boljši od pesta.

Najprej sem si zamislila velikonočno dekoracijo, pleten venček v obliki gnezda za na mizo. Potem sem se pa med pripravo kvašenega testa premislila. Zakaj bi metali živila vstran? In sem pripravila venček, ki ga lahko pojemo. Pa sem se spet vprašala: "Zakaj bi kdo naredil venček oz. velikonočno gnezdo, če ga potem poješ?"  

Za veliko noč je pri nas običaj, da se izmenjajo pisanice, takrat obišče botra svoje krščence in jih obdaruje. Tudi meni je za veliko noč moja botrica vedno prinesla polno košaro dobrot, perec ... 

In ta pleten venček s suhim sadjem, gnezdo polno pirhov ali sladkih jajčk je lahko čudovito darilo.  Darilo s katerim najbližjim zaželimo vesele velikonočne praznike. 

Gospa Zajlklja v zlati obleki in rožasto mašnco za ušesi. Tako pocukrana, da se težko upreš tistemu: "Ja pa iiiiii..." 

A ni lepa, no? Pri nas bo letos pirhe naokrog nosilla ta zajčja družinica. :))

Recept je pripravljen v sodelovanju s Status - izvirni pripomočki za kuhinjo, kjer boste našli tudi te velikonočne modelčke za piškote.

Poleg velikonočnih modelčkov najdete v škatli še modelčke na temo Božiča, domačih živali, puzzle, posebni modelčki v oblikah sadja, dekorativno pisalo, črke za potisk, modelčke za stoječe piškote, skupinske modelčke, modelčka za izdelavo tortelinov ali žepkov, odpiralna modelčka, ...

Skratka v škatli se nahaja 30 modelčkov za izdelovanje različnih vrst piškotov, knjižica receptov (za piškote, različne testenine, piškote za hišne ljubljenčke, nasveti, navodila...), in pisalo s katerim lahko popišete, porišete piškote.

Preživite družinski čas kreativno in se zabavajte pri ustvarjanju sladkih piškotov. 

​Samo 3 sestavine potrebujemo za to prilogo. Krompir, čemaž in dobro merico kvalitetnega olivnega olja. Jed je odlična priloga ribam, mesu ali kar tako. Priprava je pa enostavna in hitra. Brez kompliciranja. 

Poleg čemaža lahko uporabimo še blitvo, mlado špinačo, koprive itd. Kar imamo na voljo. 
​

Enostavneje ne gre. Pri ribah (in tudi pri večini jedi) je tako, da če je riba kvalitetna, ne rabi posebnih začimb, dodatkov, da je okusna. Na dobri ribi sta dovolj le sol in poper in olivno olje. 

Na enak način lahko spečemo tudi brancina. Po želji lahko v trebušno votlino damo kakšno zel, limono, ni pa to obvezno. Jaz velikokrat naredim brez vsega. Samo sol in poper. Glavno je, da je koža lepo hrustljava, meso pa nežno.

Poleg rib nam za prilogo najbolj paše krompirjeva zmečkanka. Na blogu najdete kar nekaj različic za speštan krompir z olivnim oljem in zelenjavo (lahko si pomagate zgoraj z iskalnikom). Tokrat smo krompir pripravili s čemažem.

O, ti pisker marmelade! To pa je bilo tako fino, fino, da je težko opisati. Mehko, sočno, prvinsko. Mi sicer obožujemo meso pripravljeno medium rare ali medium, vsekakor pa po tej tehniki lahko pripravite tudi rare ali v končni fazi "skoz zapečeno", če koga ta rdeča farba ne pritegne. Vse inačice priprave so spodaj opisane. 

Da pa najprej razčistimo že na začetku: To rdeče ni kri! Vemo, da kri teče po žilah, to pa je "mesni sok", ki vsebuje hranila. Ta rdeča barva je mioglobin. Mioglobin (beljakovina na katero je vezano železo) razpade pri 60 stopinjah, ker pa smo mi ta čudoviti kos mesa kuhali na 56 stopinj, mioglobin ni razpadel in je zato meso čudovito rdečkasto. Zato taka barva, ohranili smo večino hranil, encimov, vitaminov, mineralov. Tako pripravljeno meso je visoko kakovostno in od njega ima naše telo največ izkoristka. Še več, če vemo poreklo mesa. To naše meso je slovenskega porekla.

Recept je pripravljen v sodelovanju s Status izvirni pripomočki. 

Piškoti s kandiranimi cvetovi ne samo, da so dobri, so tudi lepi. Taki pomladni, nekaj posebnega.

Kandiramo lahko vse užitne cvetove. Pazimo le, da so cvetovi ekološki, torej ne uporabljamo cvetov rastlin, ki se kupijo v cvetličarnah, ker tisti niso užitni, saj so tretirani z raznimi pesticidi, strupi. Uporabimo le kje na travniku nabrane cvetke, za katere vemo, da niso bili blizu škropiv. 

Pomladni jedilni cvetovi: Cvetovi češenj, hrušk, jablan, malin (torej cvetoče sadno drevje, grmičevje), cvetovi bezga, marjetice, vijolice, trobentice, mačehe, detelja, cvetovi rožmarina, čemaža, lapuha, pljučnika, regrata, navadnega gabeza, smrdljivke, cvetoče travniške penuše, mrtve koprive ... Kandiramo pa lahko tudi liste zelišč: melisa, meta, ...

Eni piškoti so premazani z orehovim namazom, ki me je totalno navdušil s svojim okusom, drugi pa s čudovitim namazom iz češenj in hrušk s češnjevim žganjem. 

Recept je pripravljen v sodelovanju z Lidl Slovenija. 

​Kruhki so noro dobro. Odlični so kot priloga, kot piknik ideja ali kar tako. Nadev je lahko tako različen, koliko različnih ostankov imamo v hladilniku, oz. kolikor različnih idej premoremo, kolikor je različna sezona na vrtu.

Jaz jih običajno pripravim iz ostankov krompirja, lahko jih pa pripravimo seveda iz sveže pripravljenga krompirja. Krompir je osnova nadeva, potem so pa tukaj dodatki: pražena slanina, zelenjava, siri, začimbe itn. 

Zmešani Snežak? Nisem našla boljšega imena. Pred sabo imamo hlebec pripravljen iz mešanice različnih mok. Rada mešam moko. Tako je vsak kruh drugačnega okusa. Ne vem, ampak kruh iz bele moke, je brez okusa, ne diši. Paše samo na morju, na dopustu, ko nanj na debelo namažem pašteto ali ga obložim z mortadelo. 

Tako čez leto pa so mi najboljši rženi kruhi, kruhi z mešanico različnih mok, katere kruh ne samo obogatijo po okusu, tudi njegova sestava mikrolementov je bogatejša. In tak kruh tudi diši. Zelo lepo diši. No, naš Gospod je pripravljen še z divjim kvasom, drožmi, ki mu dajo še višjo kakovost. 

O, mati! Preredko se spomnim na vse te jedi iz otroštva. Tukaj je še ena: testenine s skuto in orehi. Kosilo pripravljeno v parih minutah, odlično za naše šolarje. Jed vsebuje dovolj beljakovin za rast naših otrok, dovolj ogljikovih hidratov za vso energijo, ideje, ki jih morajo preizkusiti, in orehe - hrano za možgane. 

Skuto sem namesto s sladkorjem sladkala z medom. 

Čudoviti pisani metuljčki, borovničeve testenine, ki jih lahko zelo preprosto naredimo sami doma. A si predstavljate vaše goste, ko jim poveste, da ste jih sami naredili? 

Manjka še samo omaka. Jaz že vem, s čim jih bom okrasila. Pa vi?

Recept je pripravljen v sodelovanju s Kenwood Slovenija. 

Gospa Jurka Keber je taka fina malce bolj krepka dama, pa vseeno dovolj elegantna in s pravimi oblinami, z ravno prav sladko-kiselkastim okusom. 

Torta je pripravljena in laškega fižola, kebra kot mu pri nas rečemo, in s kakavom. Ne vsebuje moke, niti glutena ali gustina. Za malce več svežine in rahlosti jo postrežemo s stepeno sladko smetano.

Kakšen je okus fižolove torte, vas verjetno zanima? Torta ima okus po kostanjih. In če ne bi mojim povedala iz česa je ta torta, bi mislili, da je čokoladno-kostanjeva. 

Bučno olje, meso buč, bučnice ...  Z vsem naštetim se je večina že srečala v kuhinji. Kaj pa z moko iz bučne pogače? Ne? 

V bučnih semeni se skriva največje bogastvo. Vsebujejo mangan, selen ter številne vitamine, bioaktivne fosfate, ki jih potrebuje naše telo za energijo. Semena so bogata tudi z beljakovinami, visokovrednimi maščob- nimi kislinami (pomembne za prenašanje holesterola, kožo in sluznico) in nukleinskimi kislinami (delujejo pomlajevalno),

Zadnje čase se v kulinariki pojavlja tudi moka. Dobimo jo kot nek ostanek po tem, ko iz bučnih semen iztisnemo olje. Pogača izgleda, kot zelen stisnjen disk. Moka iz bučne pogače je zelo hranilna, vsebuje ogromno beljakovin in zato jo je res škoda zavreči. Bučno pogačo zmeljemo v moko in jo uporabimo v kulinariki za kakšen posip, dodatek testu kruha, peciva, ... 

Kje jih dobimo? Lahko povprašamo nekoga, ki je dal delat bučno olje, saj so bučne pogače neke vrste odpad. Nekateri oljarji jih prodajajo potem naprej kot krmo za ribe, živali, ravno zato, ker vsebujejo veliko beljakovin.

In kruh pečen z bučno moko je nekaj posebnega. Diši po bučnem olju in zraven si lahko samo še zaželiš falat dobre stare prekmurske šunke in lüka.

Jaz sem moko iz bučne pogače kombinirala z mešanico drugih mok z visoko vsebnostjo mineralov, lahko pa uporabimo tudi navadno pšenično ali pirino moko. Le količino vode potem prilagodimo oz. dodamo manj moke.
​

Piščančji ocvrtki v obliki kroglic so zares rahli in z veliko zelenjave. Najrajši jih postrežem z veliko skledo solate. 

Seveda lahko v receptu uporabimo različno zelenjavo. Grah lahko zamenjamo z lečo, fižolom, brokolijem ali s čim drugim, papriko z bučko ali korenjem, cvetačo ipd. Kar imamo pač na zalogi.

Video recept je pripravljen v s sodelovanju s Kenwood Slovenija.

​Prekmurska šunka. Kraljica, ki smo jo na stol postavili ob posebnih priložnostih, dogodkih, ko smo gostu želeli izkazati posebno čast, dobrodošlico. Narezali smo jo na 1 cm debelo šnito, slednjo pa še potem na dolge trakove. Prav vsak trak je moral vsebovati meso, mačobo in kožo.

Stari oča so vedno dejali, da je najboljša šunka tista, ki vsebuje vsaj 1/3 nežno bele plasti maščobe in 2/3 mesa močno rdeče barve, ki spominja na rubin. Koža je zlato rjava. 

In potem, ko si dal cel trak s kožo, maščobo in mesom v usta, si med žvečenjem užival v njeni povesti, v njenih prepletajočih se okusih, maščobi, ki se je topila in še bolj povezala vse žmaje, okusil si lahko celo vonj dima drv na katerih se prekajevala šunka. Za vsakim trakom prekmurske šunke, si v bučno olje namočil še domači rženi kruh, vzel rezino čebule in tvoji prsti so že spet poželjivo posegli po prekmurski šunki ...

Za veliko noč je pristala na mizi kuhana prekmurska šunka, običajno tista, ki se ni mogla "učakati" zrelosti (vsaj pol leta zorjenja). Zraven kuhane prekmurske šunke smo v času žegnja postregli še trdo kuhana jajca in hren. Ne riban, ampak narezan na dolge "žeblje", ki je ponazarjal Kristusove žeblje.