Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši …  A si je še kdo to pel vsako leto ob zobanju češenj? :))

Zapeljive, rdeče. Moji otroci jih obožujejo. Ker so sladke, prvo zrelo sadje v letu in predvsem zato, ker se koščica da tako lepo izpljuniti. Le kdo ni tekmoval v "špukaju" koščic s svojim bratcem, sestro, prijateljem? In čigava mati potem ni žugala s prstom, ko je bilo potrebno spackane majice oprat? Ups. Joj, tole mi vedno na usta privleče tisti hihihi … Ali pa ko so nama starši s sestro iz varnostnih razlogov prepovedali plezati na češnjo, ta čas, ko so bili v službo. Joj. Seveda sva se zlagale, da nisva bile na češnji, čeprav sva strgale vse niti sukanca, ki jih je ati potegnil okrog vej, ker je vedel, da bova plezali. Če so pa tako poželjive, no. In kako bi se drugače naučile plezanja po drevju? :)))

Ker češnja ne pade daleč od drevesa sta tudi "moji mali češnji doma" enaki. Ko ne zobamo svežih češenj, jih zelo radi pojemo v obliki sladolednih lučk. 

Sestavine:

dobra pest sladkih češenj
žlica navadnega jogurta s 3,3 mm

Češnjam odstranimo koščice in jih s paličnim mešalnikom spasiramo. Mi ne dodajamo nobenega sladila, ker so naše češnje precej sladke. Modelčke za lučke do 3/4 napolnimo s spasiranimi češnjami. Na vrh dodamo 1-2 žlički čvrstega navadnega jogurta in 3-4 polovičke češenj. S palčko narahlo jogurt in češnje potisnemo v sredino modelčkov. Tako bodo lučke, ko zamrznejo, imele vmes lepo vidne bele  plasti jogurta. 

Češnje niso samo lepe, ampak tudi zdrave. Delujejo pomladilno, pomagajo do lepe kože, pomagajo pri paradontozi, delujejo blažilno na vnetja, blažijo revmatična obolenja sklepov in putiko in … pomagajo pri hujšanju. 
Češnje vsebujejo zelo veliko vitamina C in folne kisline, ki sta pomembna predvsem za imunski sistem, umsko svežino, živčevje in možgane. Prav tako vsebujejo veliko kalcija in kalija, ki sta pomembna za kosti, zobe in dobro preskrbo celic. Učinkovite so tudi pri razstrupljevalnih kurah, saj urejajo prebavo in vežejo nase škodljive snovi, ki jih potem telo izloči. 

Če nimate modelčkov za lučke, spasirane češnje dobro premešajte z dodanim jogurtom ali smetano. Med zamrzovanjem čim večkrat premešajte (recimo na 15 minut) in boste dobili odličen češnjev sladoled. 

 Češnja na vrhu sočne tortice. Enostavno odlično! 

Za češnjeve tortice oz. muffine uporabimo osnovni recept za muffine, v katerega potem dodamo na grobo sesekljano čokolado in češnje.

Osnovni recept za muffine 

Sestavine:

1 jogurtov lonček sladkorja
2 jogurtova lončka moke
1 navadni jogurt
½ lončka olja
1 pecilni  prašek
1 vanilijev sladkor
2 jajci

Vse sestavine za muffine zmešamo z mešalnikom in na koncu z lopatko vmešamo češnje in grobo sesekljano čokolado. Recimo lonček češenj in nekje pol lončka čokolade.

Papirnate modelčke za muffine nadevamo s testom in pečemo na 180 stopinj nekje 20 minut odvisno od pečice.  Muffine ohladimo in jih okrasimo s kremo. 

Sestavine za kremo:

100 ml smetane za stepanje
250 g mascarpone sira
2 rebri stopljene bele čokolade
2-3 žlice spasiranih češenj

K stepeni sladki smetani med stalnim mešanjem dodamo najprej mascarpone sir, nato stopljeno čokolado in na koncu še češnjev pire. Kremo damo za kakšne pol ure v hladilnik, da se ohladi in jo nato z dresirno vrečko nabrizgamo na tortice.  
Vrh kreme okrasimo s češnjo. 

Prekmurska gibanica je zame kraljica med sladicami, tradicionalna posebnost prekmurske kulinarike. Sicer dvomim, da obstaja kje kakšen Slovenec, ki je še ni poskusil; če obstaja, pa mu moram sporočiti, da jo enostavno mora. To je kot vzpon na Triglav. Vsaj enkrat ga moraš narediti. :)) 

Prekmurska gibanica (a.k.a. Slovenian Cheesecake or Layer Pie) is in my opinion the queen of desserts and a real specialty of the traditional Prekmurje cuisine. I seriously doubt that there is a single Slovene that hasn't tried it yet. If such a person exists, however, I have two words for them: try it. It's like conquering the mountain of Triglav. You have to do it at least once. :))

Kateri recept je tisti pravi, katera je prava tradicionalna receptura, kateri okus nam najbolj paše … O tem lahko debatiramo v nedogled. Dejstvo je, da kolikor je gospodinj v Prekmurju, toliko različnih receptov obstaja. Prekmurska gibanica se dela pri nas že leta in leta, recepture, nasveti se prenašajo iz roda v rod, kaj se dodaja, kaj spreminja, prilagaja okusu človeka, navadam …  
Ostaja pa osnova, ki se je vsi držimo. Plasti morajo biti lepo vidne, lepe, višina gibanice nekje med 7 in 9 cm, nadevi, ki nikakor ne smejo manjkati, so: mak, skuta, orehi. Dno je iz krhkega testa, med plastmi (vsakič prelitimi s smetano in stopljeno margarino) in na vrhu pa je vlečeno testo.

Which recipe is the one; which traditional formula should be followed; which flavor is the most exquisite - such questions can never really be answered. But one thing is true: there are just as many different recipes for gibanica as there are cooks in Prekmurje. It has been baked here for decades, the recipes and tips have been passed from one generation to another. Ingredients have been added, the quantities altered, and people's taste has changed, as well as their habits ...
But there is one key rule that everyone sticks to. The layers must be clearly visible, well placed, and the dish should be between 7 and 9 cm high (i.e. 2.75 and 3.5 inch). When speaking of fillings, these are an absolute must: poppy seeds, cottage cheese, walnuts. The bottom layer is made of shortcrust pastry, cream and melted margarine are poured over each layer, and in between these layers - as well as on top of gibanica - there is the richness of phyllo pastry.

Prekmurska gibanica moje stare mame - naše prababice
Moja stara mama Katarina peče prekmursko gibanico že kakšnih 60-70 let. Strogo brez jabolk, tako kot jo je naučila njena mati. Po njenih besedah jabolka nimajo kaj iskati v prekmurski gibanici. Gibanico je treba znati narediti sočno tudi brez jabolk. 
Njena gibanica šteje 7 plasti nadevov, ki si takole sledijo od spodaj navzgor: mak, skuta, orehi, skuta, mak, skuta, orehi. Torej če pogledamo strukturo nadevov, si sledijo suho-mokro-suho. Zato se skuta dvakrat ponovi, druga dva nadeva pa po enkrat. Njena mama, torej moja prababica, je vse skupaj še enkrat ponovila, tako da je gibanica štela 11 plasti. Vendar so bile te potem tanjše. 
Spodnje testo je krhko, vmes med nadevi in na vrhu je vlečeno testo. 
Da bo gibanica lepo sočna, nadeve poliva s kislo smetano, v katero vmeša beljake, in z margarino ali maslom. Rumenjake vmeša v skuto. 
Včasih za izboljšan okus doda lupinico limone, rum, vanilijev sladkor. 

Prekmurska gibanica by my grandmother - our great-grandmother
My grandmother Katarina has been making gibanica for at least 60-70 years. No apples, however - just like her mother had taught her. She says that there is no need to put apples in this dessert, because a skilled cook will make a rich and moist gibanica with no apples at all.
There are seven layers of filling in my grandmother's gibanica, and those layers are as follows: poppy seeds, cottage cheese, walnuts, cottage cheese, poppy seeds, cottage cheese, walnuts. So basically their structure is dry-moist-dry. That is why the cottage cheese gets two recurrences, and each of the other two filling just one. Katarina's mother, i.e. my great-grandmother, doubled the procedure, so she basically got an 11-layer gibanica, but with thinner layers.
The very first layer is made of shortcrust pastry, and in between the fillings and at the very top there's phyllo pastry.
To ensure that her gibanica is rich and juicy, she pours a mixture of sour cream and egg whites over each layer, as well as melted margarine or butter. The yolks are added to the cottage cheese.
For that extra bit of flavor, she adds lemon zest, rum, and vanilla sugar.

Prekmurska gibanica by Me 

Moje mnenje je, da so vse najboljše stvari predvsem enostavne, brez kompliciranja, take, ko se z veliko volje spraviš k peki in nekaj narediš z ljubeznijo za svoje prijatelje, družino. Zato moj recept ne pozna zahteve po natančnosti ali spretnostih, vam pa zagotavljam, da bo prekmurska gibanica vseeno odlična in boste tudi vi postali "baking princess", kot je mene poimenoval Chef Rudolph van Veen, ko jo je poskusil. In če je zadovoljila Chefa kuhinje Restavracije Arboretum Uroša Mijailovića in mnoge druge, ki so mi na obisku pri nizozemskem veleposlaniku Pietru Janu Langenbergu rekli, da boljše še niso jedli, upam, da bo zadovoljila tudi vas. 
Moja prekmurska gibanica šteje 7 plasti nadeva, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: mak, skuta, orehi, jabolka, mak, skuta, orehi. Moj recept je torej nekje vmes med babičinim in tistim, ki so ga certificirali. Druge plasti jabolk ne dajem, ker želim imeti hrustljavo zgornjo skorjico in z ne preveč okusa po jabolkih, ker me okus gibanice potem spominja na "štrudelj". 


Prekmurska gibanica by Me

I believe that the best things are primarily simple, without any complications - when you simply start baking and you make something with love for those you love:  your family and friends. That's why there is no need for skills and expertise in my recipe, but I guarantee you nonetheless: this gibanica is going to be delicious and you are going to become a baking princess, as I was named by Chef Rudolph van Veen when he tried my dessert. It was also a delight for Uroš Mijailović, chef at Restaurant Arboretum, and many others that attended an event at the Dutch embassy; they all said they've never tasted a more delicious gibanica - and I believe you will agree.
My gibanica consists of 7 layers: poppy seeds, cottage cheese, walnuts, apples, poppy seeds, cottage cheese, walnuts. It is half-way between my grandmother's recipe and the certified version. I don't add the second layer of apples, simply because I want my gibanica to get that crispy crust and at the same time avoid the apple flavor. Too many apples make gibanica taste more like apple strudel.

Kar se tiče količine sestavin, vas že naprej opozarjam, da jih ni treba tehtati, ampak delajte po občutku. Vse sestavine, razen jabolk, si pripravite vnaprej, da potem gibanico samo zlagate. Če želite, lahko vlečeno testo naredite sami po receptu certificirane gibanice, jaz pa ga po navadi kupim, ker si tako delo skrajšam na polovico. Če niste ravno certificiran degustator gibanice, razlike ne boste opazili. Poleg tega bo zgornja skorjica veliko bolj hrustava. 
Pečem jo v visokem pekaču 34 x 23 cm, ki se mu odstranijo stranice. In če boste kupili 500-gramsko domače vlečeno testo od Hokusa, vam točno paše v pekač te dimenzije. Ker sestavine za gibanico precej stanejo, ne bo nič narobe, če uporabite trgovske znamke.

When it comes to ingredients, I must tell you: don't weigh them, use your intuition. It's best to prepare all the ingredients, except apples, and then simply build your gibanica layer by layer. You can even make the phyllo dough yourself, but I try to keep things simple and buy it at the supermarket. It cuts the hard work in half. A professional taster would maybe notice the difference, but anyone else won't. And another bonus: the upper crust will be much crispier!
I normally use a 34 x 23 cm springform pan, and the 500-gram phyllo dough by Hokus fits perfectly. All in all, the ingredients for gibanica are rather pricey, so feel free to use store brands.

Sestavine za nadev:

400 g maka (2 vrečki) + 5-6 žlic sladkorja + 1/2 žličke cimeta
400 g orehov (2 vrečki) + 5-6 žlic sladkorja 
1,5 kg nepasirane skute + 2 vanilijeva sladkorja + 5-6 žlic sladkorja
2-3 večja jabolka + 1/4 žličke cimeta + 1 vanilijev sladkor + 5-6 žlic sladkorja


Sestavine za krhko testo:

200 g moke
100 g masla
1 jajce
žlica sladkorja
ščep soli

500-gramsko domače vlečeno testo znamke Hokus (pazi, obstaja tudi 300-gramsko sveže, ki ne bo primerno v pekač teh dimenzij)

Za obliva: 
2,5 kisli smetani
1 margarino (250 g)
1 žlico sladkorja v prahu

Za premaz:
50 g masla

Za pekač: 
20 g masla

Za posip: 
sladkor v prahu


Fillings:
400 g poppy seeds (2 packages) + 5-6 tbsp sugar + 1/2 teaspoon cinnamon
400 g walnuts (2 packages) + 5-6 tbsp sugar
1.5 kg cottage cheese + 2 vanilla sugar packages + 5-6 tbsp sugar
2-3 larger apples + 1/4 teaspoon cinnamon + 1 vanilla sugar + 5-6 tbsp sugar

Shortcrust pastry:
200 g flour
100 g butter
1 egg
1 tbsp sugar
pinch of salt

500g phyllo dough by Hokus (there's also a 300-gram dough available, but it doesn't fit in the above mentioned baking pan)

Cream sauce:
450 g sour cream
1 margarine (250 g)
1 tbsp powdered sugar

Coating:
50 g butter

For the pan:
20 g butter

Coating:
20 g powdered sugar

1. Najprej si pripravimo vse sestavine. Vsak nadev v svojo posodo in sestavine premešamo. Nadeva za jabolka si ne pripravljamo vnaprej, ker nam drugače jabolka spustijo preveč soka in porumenijo. 

2. Sledi priprava krhkega testa. Moko stresemo na pult, naredimo jamo, vanjo damo na lističe narezano maslo, sladkor, sol, jajce in nato vse sestavine omesimo v gladko testo. Testa ni treba dajati v hladilnik.

3. Margarino stopimo v lončku.

4. Kislo smetano s sladkorjem v prahu zmiksamo, da postane bolj tekoča. 

5. Pekač namastimo z maslom. 

6. Krhko testo razvaljamo na največ 0,5 cm debelo in ga položimo na dno pekača. Nič hudega, če se strga, lahko ga brez skrbi zakrpamo.

7. Na testo posujemo polovico makovega nadeva in z žlico enakomerno polivamo s kislo smetano in še s stopljeno margarino. Sočnost gibanice je odvisna od polivanja s kislo smetano. Polivamo čim bolj enakomerno, ne pozabimo na robove. Glej sliko! V primeru, da imate pekač druge dimenzije, dajte toliko maka, da bo tega nekje 0,5 cm na debelo. 


1. Prepare all the ingredients. Put each filling in a separate bowl and stir. The apple filling should not be prepared in advance, because the apples can get drained and brownish.

2. Make the shortcrust pastry. Put the flour on the kitchen top, make a hole, add sliced butter, sugar, salt, egg and knead until the dough gets smooth. It is not necessary to put it in the refrigerator.

3. Melt the margarine.

4. Add sugar to the sour cream and stir until it is smooth and running.

5. Grease the baking pan with butter.


6. Roll out the shorcrust pastry into a 0.5 cm thick layer and put it in the baking pan. If it rips, you can easily paste it back together.

7. Put half of poppy seeds over the dough and evenly pour the sour cream as well as the melted margarine over the filling. That is exactly what this dessert, i.e. its freshness, depends on. Make sure you pour as steadily as possible, and don't forget the outer rim - see the picture! If your baking pan is smaller or bigger, just make sure that the poppy seeds are spread in a 0.5 cm thick layer.

8. Plast prekrijemo s polovico lista domačega vlečenega testa in ga narahlo z rokami pogladimo, da se kisla smetana, ki je spodaj, enakomerno razporedi. Nič hudega, če je ob robovih pekača testa preveč. Testa ni treba odrezati, enostavno ga zavihamo navzgor po stranicah pekača. 

9. Za suhim makovim nadevom pride moker nadev: skuta. Polovico skute enakomerno porazdelimo po pekaču. Ker je ta del nadeva že "moker", ga polivamo nekoliko manj. 

8. Put half of phyllo leaf over the poppy seed filling and gently smooth it down with your palms so the sour cream underneath will spread evenly. Any extra dough on each side is OK; simply roll it upwards (against the rim of the baking pan).

9. The dry filling is followed by a moist layer: the cottage cheese. Spread half of it over the dough, and since it is not as dry, use a little less cream sauce this time.

10. Pokrijemo z listnatim testom, nežno pogladimo z rokami.

10. Cover with phyllo dough and smooth it down gently with your hands.

11. Sledi plast orehov, ki jih tako kot mak oblijemo s smetano in nato še z margarino. 

11. Add the walnut layer and pour the sour cream and margarine all over it.

12. Spet pokrijemo z listnatim testom in zgladimo. 

12. Cover it with phyllo dough and smooth it down.

13. Zdaj si pripravimo nadev za jabolka. Jabolka olupimo, naribamo, sladkamo in dodamo malo cimeta. Ni pa nujna uporaba cimeta, saj prvotno cimet ni bil nikoli del prekmurske kuhinje. 

14. Jabolka enakomerno porazdelimo po testu in jih samo malo prelijemo z margarino, saj so že dovolj sočna.  
Jabolka prekrijemo z vlečenim testom, ga pogladimo z rokami, poravnamo ob robovih.

13. Prepare the apple filling. Peel the apples, grate them, add sugar and some cinnamon. The latter is optional, though, as cinnamon has never been part of the Prekmurje cuisine.

14. Apply the apples evenly on the dough and add just a bit of margarine, as they are wet enough as it is.

15. Ponovimo vse od 7. - 11. točke (mak, skuta, orehi). Jabolk ne dodajam več. 

16. Orehe prekrijemo z listnatim testom in ga dobro premažemo s stopljenim maslom. Ne z margarino, ker margarina vsebuje precej  več "vode" kot maslo. Prekrijemo s še enim listnatim testom, ki ga prav tako premažemo z maslom. Zdaj vse viške listnatega testa ob robu lepo obrežemo. 


15. Repeat steps 7-11 (poppy seeds, cottage cheese, walnuts). I don't add any more apples.

16. Cover the last walnut layer with phyllo dough and spread melted butter all over. Do not use margarine, because it is much more "watery" than butter. Add another leaf of dough and cover it with butter as well. All extra dough should be cut away now.

17. Preden damo gibanico v pečico, zgornji dve plasti listnatega testa narežemo na kvadratke, da bomo pečeno gibanico lažje razrezali in se nam zgornja hrustljava skorjica ne bo preveč drobila.  

17. Before you put gibanica in the oven, cut into the upper two leaves of dough and make small squares. When baked, gibanica is easier to cut and the crust won't crumble too much.

18. Gibanico pečemo v ventilacijski pečici na 170 stopinj eno uro. Če imamo navadno pečico, pečemo na 180 stopinj. 

18. Put the dish in a pre-heated convection oven (170'C) for an hour. When baking in a conventional oven, the temperature should be 180'C.

Ko vzamemo gibanico iz pečice, jo pustimo na pultu, da se lepo ohladi, da se plasti lepo "spočijejo, vsedejo na mesto". Gibanico jaz potem dam v hladilnik, ker mrzlo lažje razrežemo. Po navadi gibanico režejo na nekje 8 x 8 cm velike kose. Mi imamo rajši manjše, nekje 4 x 4 cm. 
Preden gibanico postrežemo, jo pogrejemo v pečici. Lahko pa se postreže tudi hladna.
Po vrhu jo posujemo s sladkorjem v prahu. 

Leave the baked gibanica on the kitchen top to cool, so the layers can "rest and get set". Personally, I put it in the refrigerator, because it is easier to cut afterwards. The usual size is 8 x 8 cm per piece, but we prefer smaller pieces, approximately 4 x 4 cm.
Heat before serving; you can, however, serve it cold.
Dust it with powdered sugar.

Če boste gibanico pekli v okroglem pekaču, jo narežite na trikotnike kot torto. 
If you use a round baking pan, slice it up as a cake, i.e. in triangle shaped pieces.

O kaloričnih vrednostih prekmurske gibanice se ne razpravlja, ampak se v njih uživa.  
The calories of prekmurska gibanica are not to be discussed, they should be relished.
❤ ❤ ❤

P. S.
Za kakšno lažjo, še hitrejšo, nedeljsko varianto gibanice (ne upam dodati prekmurske) pa naredite gibanico s 4 plastmi nadeva.  ;) Mmmm ...

P. S. 
For a faster, easier, Sunday version of gibanica you may simply bake one with only 4 layers of filling... Mmmmmmm...

Ker ima kuhana cvetača en tak poseben ne ravno priljubljen okus in vonj, je pa cvetača zdrava, jo dajmo pripraviti malo drugače, bolj ostro z več "žmaja" in slastičnosti. 
Jaz sem ji dodala bučno olje, brez katerega prekmurci težko zvozimo dan, črno kumino za vitalnost in energijo in gorčico v prahu za dodatno oštrino. 
O zdravilnosti in vsebnosti vitaminov, mineralov in aminokislin cvetače smo že pisali v receptu za cvetačo v solati. 

Preden se vrnemo k receptu za našo gurmansko cvetačno juho,  pa napišimo še kaj o črni kumini. Gre za začimbo z zelo širokim spektrom zdravilnega delovanja na človeško telo. Že tradicionalno se olje črne kumine izredno pogosto uporablja pri boleznih, ki so povezane z dihali, vključno z astmo, bronhitisom in oslovskim kašljem. Črna kumina odpravlja težave povišanega holesterola in krvnega tlaka, izboljšuje prebavo ter blagodejno vpliva na delovanje živčnega sistema. 

Poleg tega črna kumina:
- izboljšuje vitalno energijo
- blaži vetrove in  težave s hemeroidi, zaprtostjo in grižo
- krepi delovanje našega imunskega sistema
- upočasnjuje razmnoževanje rakavih celic
- znižuje visok krvni pritisk in izboljšuje cirkulacijo
- vzdržuje aktivnost ledvic
- znižuje nivo slabega holesterola in sladkorja v krvi
- lajša težave kožnih obolenj (alergije, luskavica, ekcemi, akne)

Egipčani bi zanjo napisali, da zdravi vse razen smrti. Črna kumina botanično ni v sorodu ne s kumino in ne s kuminom, ki ju poznamo pri nas. Prav tako nima niti približno njima podobnega okusa, temveč ima okus po popru, po osmojenem oz. neko mešanico okusov med origanom in rožmarinom. V kulinariki se pripravlja predvsem pri pripravi kruha, juh, zelenjavnih jedi ipd. 

Črno kumino lahko kupite v trgovini Bioteka, ki se nahaja v BTC centru v M. Soboti. Naročite jo lahko tudi preko Spletne trgovine BIOTEKA - ko tekne bio ali pridobite dodatne informacije preko njihove FB strani. 

Sestavine:

3 mlade čebule
3 mladi česni
500 g cvetače
1 paradižnik
sveže zmlet poper
sol
sveže zmlet čili
muškatni orešček
1/4 žličke gorčice v prahu
žlička bučnega olja / krožnik juhe
črna kumina
sveži origano
vejica rožmarina
olivno olje
cca 1 l vode
1 dcl vrhnja za kuhanje
1 žlica kisle smetane

Mlado čebulo in česen očistimo, narežemo, dodamo mlad origano in vse skupaj na hitro popražimo na olivnem olju. 

 Cvetačo operemo, odstranimo steblo in zelene liste, jo razkosamo in jo dodamo čebuli. Dodamo še paradižnik za več okusa, sveže zmlet čili, solimo in popramo ter zalijemo z vodo. 

Juho kuhamo par minut (8-10), dokler cvetača ne postane mehka. Preden juho spasiramo, si shranimo nekaj manjših cvetačnih cvetov za kasnejšo dekoracijo juhe. Ko je juha spasirana, ji dodamo muškatni orešček, gorčico v prahu, vrhnje za kuhanje, kislo smetano in še enkrat dobro premešamo in pokuhamo do vretja. Po potrebi dosolimo. Pri uporabi gorčice v prahu ne pretiravajte, ker je precej bolj oštra, kot gorčica, ki jo poznamo v obliki senfa. 

Juho naložimo v krožnike, ji dodamo slabo žličko bučnega olja, cvetačo, ki smo si jo prej shranili ter črno kumino. Dekoriramo s svežimi zelišči in še toplo postrežemo. 
V primeru, da želite še ostrejši okus črne kumine, jo prej na hitro popražite. 

Čvrsta, kiselkasta dušena cvetača je ena mojih najljubših solat oz. prilog, ker je neverjetno osvežilna,  bogata s hranilnimi in nasitnimi snovmi in nizko kalorična. 
Omembe vredna je velika vsebnost folne kisline, ki jo vsebuje cvetača. Cvetača telo sicer nasiti za kratek čas, vendar preskrbi telo z vsemi vitamini, razen vitamina E in vitamina B12, s 14 različnimi minerali in  mikroelementi ter z 18 različnimi aminokislinami. Ker ima cvetača nizko vsebnost maščob je izvrstna dietna hrana, še zlasti, če jo samo podušimo nad soparo. 

Sestavine:

1 velika cvetača
sol 
0,5 dcl kisa

drobnjak
jogurt

Cvetačo operemo, odstranimo steblo in spodnje zelene liste. Razkosamo jo na večje kose.

Cvetačo dušimo na soparo par minut  - odvisno od velikosti cvetov na katere smo jo razkosali. Cvetače nikakor ne smemo prekuhati oz. podušiti tako, da bi razpadla, ampak mora ostati čvrsta, če potisnemo zobotrebec skozi njo. Razkuhana cvetača ima namreč popolnoma drug, milnat okus. Če nimamo lonca za dušenje si lahko pomagamo s cedilom. 
Dušeno cvetačo damo v drugo posodo in jo prelijemo z mrzlo vodo, da preprečimo, da bi se cvetača še naprej "kuhala". Dodamo kis in sol. Previdno premešamo, da se sol stopi. Vode dodamo ravno toliko, da je cvetača pokrita. Cvetačo pustimo v hladilniku tako ležati vsaj 3 ure, da vpije vase kislost in sol.
Še boljše, če si cvetačo na tak način pripravimo en dan prej. 

Sicer z uporabo kisa uničimo vitamin B5, ampak vam zagotavljam, da bo rahlo kiselkasta cvetačna solata enkratna osvežitev in popestritev jedilnika.
Preden cvetačo postrežemo, jo malo odcedimo. V kislo vodo namočeno cvetačo lahko hranimo v hladilniku več dni, saj sol in kis delujeta kot konzervans in preprečujeta razkroj bakterij. 

Cvetačo lahko prelijemo tudi z navadnim jogurtom, kar jo še dodatno osveži in/ali dodamo narezan drobnjak. 

Sočno skutino pecivo s sadjem je brez glutena in idealno za prihajajoče vroče dni. Je osvežilno, hitro gotovo in zaradi prosene moke predvsem lahko prebavljivo. Pripravimo ga lahko s katerimkoli sezonskim sadjem. Mi smo ga pripravili z borovnicami. 

Proso pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni. 
Proso je tudi ena od maloštevilnih rastlin, ki premorejo silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorpcijo. Ta koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las. Proso je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno živilo tudi za občutljive želodce, predvsem zavoljo visoke vsebnosti mineralov in vitaminov. Je žito, ki ne vsebuje glutena, za to tudi več kot primerno za ljudi s celiakijo oz. tiste, ki imajo težave z glutenom. 

Proseno moko lahko kupite v trgovini Bioteka, ki se nahaja v BTC centru v M. Soboti. Naročite jo lahko tudi preko Spletne trgovine BIOTEKA - ko tekne bio ali jih spremljate preko FB strani. 

Sestavine za testo:

4 jajca
1 lonček sladkorja (lahko je tudi rjavi sladkor)
2,5 lončka prosene moke
1 pecilni prašek
limonina lupinica 1/2 limone
100 g raztopljenega masla
1 dcl mleka

Sestavine za skutno-sadni nadev:

0,5 kg skute
3 jajca
3/4 lončka sladkorja
limonina lupinica 1/2 limone
50 g raztopljenega masla
vanilijev strok ali vanilijev sladkor z delčki vanilije
1 kisla smetana
1 vanilijev puding
1-2 žlici ruma

250 g borovnic ali drugega sezonskega sadja
sladkor v prahu za posip

1 lonček = 2 dcl

Najprej si pripravimo testo. Jajca in sladkor penasto zmešamo, dodamo moko s pecilnim praškom, vse ostale sestavine in z mešalnikom dobro premešamo.
V drugi skledi si pripravimo vse sestavine za skutin del in jih nato enostavno vse skupaj z mešalnikom premešamo. 

Dno pekača prekrijemo s papirjem za peko in nanj vlijemo najprej testo. Testo porazdelimo enakomerno po pekaču. Na testo nato vlijemo še skutin del. Z žlico nekajkrat potegnemo po testu, da se testo in skutin nadev malo premešata oz. da nekaj testa pride na površje. 
Testo obložimo s sadjem. 

Pecivo pečemo nekje 40 minut na 180 stopinj. 

Pečen biskvit ohladimo in ga posipamo s sladkorjem v prahu.

Pecivo diši in me spominja na mlečno proseno kašo. Zato je odlična izbira tudi za zdrav zajtrk h kateremu se prileže kakšna žitna kava. Mmmm …

Če se bojite okusa prosene moke v pecivu, vam predlagam, da za začetek poskusite narediti pecivo s pol prosene in s pol navadne bele moke. Vam pa zagotavljam, da boste presenečeni nad okusom in svežino in vsekakor ne bo zadnjič, ko ga boste spekli.

Moj nečak obožuje mangov sladoled. In ker ga pri nas ni za dobiti, ga tetka svojemu edinemu nečaku seveda takoj naredi. Sploh, ker nečaka vidim zaradi oddaljenosti mogoče 2 krat letno, ga je potrebno takrat razvajati in pomečkati sto na uro. :)))

Sestavine: 

1 zrel mango
1 banana
50 g bele čokolade

Najprej nad vodno kopeljo stopimo čokolado in jo nekoliko ohladimo. Vendar mora biti čokolada še vedno lepo tekoča. Mango olupimo, odstranimo koščico in ga skupaj z banano spasiramo. Nato dodamo čokolado in še enkrat hitro spasiramo, preden se čokolada strdi. 
Maso vlijemo v posodice in zamrznemo. 

Če želimo namesto lučk imeti mangov sorbet v banjici, z mikserjem vsakih 15-30 minut sorbet med zamrzovanjem dobro zmiksamo, da bo le-ta lepo puhast in brez velikih kristalov. 

Ta kombinacija recepta za sladoled iz pečenega paradižnika in čokoladnega biskvita je nastala lansko leto za Lušt in ga lahko najdete tudi na spletni strani Lušta. In mislim, da je čas, da kombinacijo predstavim še na naši strani. 

Recept za paradižnikov sladoled smo že objavili na naši strani, ki ga lahko najdete med RECEPTI ali če kliknete tukaj na Sladoledne lučke iz paradižnika, oblite s hrustljavo čokolado in bučnimi semeni. 

Za ta sladoled je postopek izdelave sladoleda popolnoma enak. Na koncu maso za sladoled namesto v modelčke za lučke shranimo v banjico in ga za čas zamrzovanja vsakih 15 -30 minut (če nimamo aparata za sladoled) dobro z mikserjem premešamo, da bo sladoled ostal lepo puhast in kremast. 

Za čokoladni biskvit lahko uporabimo sočen biskvit za Ferrero Rocher kockice, ki ga tokrat naredimo v večjem pekaču in bo tako biskvit malo nižji. Recept najdete tudi med RECEPTI.  

Sladico dekoriramo s svežimi listi bazilike, sladkim, aromatičnim mini češnjevim paradižnikom Lušt in balzamičnim oblivom. 
Svež paradižnik na paradižnikov sladoled? Ja, paše. Zelo! Ampak izberite takega mini, sladkega in ga narežite na tanke rezine, da lahko daste hkrati v usta paradižnik, paradižnikov sladoled, preliv in čokoladni biskvit.

Kruh z jajčko. Odličen zajtrk in enkratna priložnost, kako se znebiti starega kruha. Da se ga pripraviti na 100 in en način oz. možnosti. Mi ga  največkrat jemo čisto tako navadno popečenega oz. oblečenega v jajce ali z različnimi dodatki zelišč. Čez leto je to črn ržen kruh, poleti na morju pa nam najbolj diši bel primorski kruh. 
Da pa ne bomo kruh oblačili samo v zelišča ali panceto, je sploh zdaj, ko se začne sezona jagodičevja priložnost, da ga pripravimo še v sladki kombinaciji s sadjem. 

Ta sladka kombinacija ni zrasla na mojem zelniku, temveč sem idejo videla na enem izmed socialnih omrežij. Smo naredili, pojedli, ampak recimo, da tista standardna varianta s panceto ali zelišči vseeno zmaga. 

Sestavine za en kruh:

1 rezina kruha
1 jajce
1 žlica olja
sol

za varianto z zelišči: sveža zelišča po izbiri: drobnjak, origano, peteršilj, …
za varianto z mesom, klobaso: na drobne koščke narezana panceta, pršut, šunka, ...
za varianto s sadjem: pest malin, žlica aloe vera sirupa ali medu, kosmiči, sveža mentolova meta 

Jajce z vilico razžvrkljamo, solimo, kruh narežemo na rezine. V ponvi segrejemo olje, položimo nanj kruh in polijemo po kruhu s polovico jajca in kruh previdno obrnemo. Ko je jajce na spodnji strani pečeno, polijemo še po drugi strani z jajcem in spet kruh obrnemo. Na vsaki strani pečemo približno 2 minutki na zmernem ognju. Nekateri kruh namakajo v jajce. Jaz ga raje polijem z jajcem in hitro obrnem, da se kruh ne napije preveč jajca, ker je potem sredica preveč "jajčna" oz. se jajce v sredici ne popeče dobro. Še posebej, če imamo bel primorski kruh. 

V primeru, da želite imeti v jajcu zelišča, zelišča na drobno sesekljamo in jih premešamo z jajcem, preden le-ta polijemo po kruhu. Nekaj zelišč lahko dodamo na že popečen kruh z jajčko. 

V primeru, da želite pripraviti sladko varianto kruha z jajčko, dodamo k jajcu kosmiče, ki jih prej s pomočjo žlice zdrobimo. Nato kruh s kosmiči popečemo po zgornjem postopku. Kruh z jajčko obložimo z malinami ali drugim jagodičevjem, polijemo s sirupom aloe vere ali medom, ter vse skupaj osvežimo še z listi mentolove mete. 

Vroče poletje in osvežilne ledenke - enkratna kombinacija. Pri ledenkah je lepo, ker lahko naredimo nešteto kombinacij, uporabimo tisto kar imamo doma, so hitro gotove, ni nobenega miksanja kot pri drugih sladoledih in otroci jih obožujejo. 

Te pinki sladko-kisle ledenke so samo ene izmed mnogih, ki jih lahko naredimo doma. Naredili smo jih mimogrede skupaj z otroci, ko smo flaširali bezgov sirup. Ostanek bezgovega sirupa smo premešali z vodo in z njim napolnili posodice za sladoled. 

Sestavine: 

bezgov sirup
maline
rezine limone
bezgovi cvetovi
mentolova meta

Količin nisem napisala, ker je odvisno od sladkosti sirupa in ker tukaj res ni potrebe po kompliciranju, natančnosti. Jaz delam bezgov sirup po sistemu 3-3-3-3-30. Voda-sladkor-limone-citronka-bezgovi cvetovi. Recept najdete zgoraj med RECEPTI ali če kliknete na Bezgov sirup. 

Maline razpolovim, tanke rezine limon razdelim na 4 dele (brez lupine, koščic  in belega dela), bezgove cvetove previdno odstranim, da ostane čim več prahu na njih, liste mete razrežem.

V lončku premešamo bezgov sirup in vodo. Naredimo slajšega kot takrat, ko ga delamo za piti. Bezgov sok nalijemo v posodice za lučke oz. ledenke. Nato dodamo v vsako posodico še 4 polovičke malin, 10 bezgovih cvetov, 1 razrezan list mete in recimo 2x2 četrtinki rezine limone. 

Sadje bo seveda plavalo zgoraj, zato ga s palčko že na začetku probamo nekaj potisniti na dno in nekaj stisniti ob strani. 
Naše pinki oz. sadne ledenke damo v zamrzovalnik za par ur. Vmes oz. nekje po pol ure zamrzovanja, ko še ne zamrznejo, popravimo palčko, če se je le-ta premaknila. 

Ko ledenke zamrznejo, nam ostane samo še eno: da uživamo v tej slastni sladko-kisli kombinajciji okusov. 

Zgodba o tem, kako recept Prekmurske gibanice potuje na Nizozemsko, se je praktično začela z osebnim povabilom nizozemskega ambasadorja Pietra Jana Langenberga na pokušino tipičnih nizozemskih jedi, ki jih je demostriral sam veliki kuharski mojster in TV zvezdnik, Chef Rudolph van Veen. Seveda sem tako kot se za veliko občudovalko spodobi in vsa iz sebe porabila precej dni v tednu, razmišljajoč, kako se predstaviti Rudolphu, katera vprašanju mu postaviti na intervjuju ipd. Možnost postavitve vprašanja chefu Rudolphu sem dala tudi  vam, bralcem bloga, in zato se vam moram najprej opravičiti, tega namreč nisem izpeljala. Dobila sem precej vaših vprašanj, vendar sem se v zadnjem dnevu pred dogodkom odločila za drug pristop. 

Kot prava prekmurka seveda na prvi obisk, srečanje ne morem priti praznih rok. Tako sem se tik pred zdajci odločila, da je to idealen trenutek, da namesto klasičnih vpašanj na intervjuju raje predstavim našo odlično prekmursko gibanico Nizozemski. Zakaj bi spoznavali mi samo njih, če lahko oni tudi nas?

In potem je nastala dilema. Namreč, toliko kolikor je gospodinj v Prekmurju, toliko je verjetno različnih receptov za to odlično nacionalno kulinarično specialiteto. In kateri recept izbrati in predstaviti? Tradicionalno certificirano recepturo ali več kot 100 let star recept naše prababice ali tisto, katere okus je meni najdražji? Naša prababica namreč strogo zagovarja dejstvo, da je Prekmurska gibanica brez jabolk oz. pravi, da so bile te dodane kasneje, zaradi sočnosti. Pravi, da je umetnost peke gibanice ravno v tem, da znaš narediti gibanico sočno tudi brez jabolk. 

Tako sem se v petek odpravila k moji mami in sva jo "zgubale" oz. sestavile tako kot vedno: po najino. :)) O receptu za mojo prekmursko gibanico bo tekla beseda v naslednjih dneh. Gremo nazaj na dogodek in na vse Uau-e!, ki sem jih bila deležna. 

Uau št. 1: Ob prihodnu v rezidenco nizozemskega ambasadorja, me je najprej facinirala arhitektura rezidence. Uau!
Uau št. 2: Preprostost in dostopnost ambasadorja, gospoda Pietra Jana Langenberga, ki nas je sprejel v svoj dom z velikim nasmehom in toplim pozdravom. Uau!
Uau št. 3: Prijazno, ustrežljivo, vedno nasmejano osebje ambasadorja, s katerim si lahko sproščeno in mirno poklepatal o vsem mogočem in ki je bilo vedno ob pravem času na pravem mestu ter skrbelo, da je dogodek potekal sproščeno. Uau!

Uau št. 4: Cvetlice Simona Ogrizka iz cvetličarne Floria

Vse cvetlice, ki so nas na dogodku obkrožale, so bile užitne in smo jih gostje lahko pokušali, jedli in ne samo občudovali. Uau!

Direktor podjetja Paradajz d.o.o., Dejan Šumak, za katerega lahko napišem, da se lahko ponosno nosi s svojo odlično znamko Lušt, je predstavil njihove luštne, dišeče paradižnike, ki rastejo v Prekmurju in ki so se več kot odlično dopolnjevali s predstavljeno nizozemsko kulinariko. 

Po uvodnem pozdravu ambasadorja Pietra Jana Langenberga je sledil simpatičen pozdrav vedno nasmejanega kuharskega chefa Rudolpa van Veena. V svojem nagovoru nas je na zabaven način opomnil, kako pomembna je hrana, ki jo izberemo in zaužijemo, kako le-ta vpliva na naše občutke, čustva v različnih življenskih obdobjih. Kako si vedno zapomnimo, kam smo peljali ljubljeno osebo na prvo romatično večerjo, kam ob morebitnem razhodu, kje in kaj smo jedli ob posebnih trenutkih, … kako je vse povezano s hrano. 
Pravi, da najraje pripravlja enostavne jedi, jedi, katere sestavine so dostopne širom sveta, s katerimi lahko navdihne druge in da njegovih oddaj gledalci ne bomo samo gledali in zavzdihnil,  ampak jih bomo tudi naredili oz. pripravili. To je njegov cilj oz. poslanstvo. 

Rudolph nam je najprej postregel s kremno špargljevo juho. 

Sestavine: 
3 šalotke
1 kg špargljev
10 g masla
5 jedilnih žlic moke
sol
sveže zmlet poper
šopek drobnjaka
mlet muškatni orešček
2 rumenjaka
200 ml mleka

Šalotke drobno sesekljamo. Špargljem odrežemo vršičke in jih na kratko blanširamo ter prihranimo za dekoracijo. Preostali del špargljev narežemo na manjše koščke. V loncu segrejemo maslo ter prepražimo šalotke in šparglje. dodamo moko in mešamo, da se sestavine spojijo. Zalijemo z vodo, v kateri so se kuhali vršički: dodamo še toliko vode, da bo skupaj nekje 1,5 litra tekočine. Ko so šparglji kuhani, jih spasiramo v kremno juho. Solimo, popramo in dodamo mlet muškatni orešček. Zmešamo 2 rumenjaka in mleko ter dodamo k pasirani juhi. Kuhamo še nekje 5 minut oz. dokler juha ne zavre. Drobnjak na drobno sesekljamo. Juho serviramo z vršički špargljev in okrasimo z drobnjakom. 

Marinirani file lososa s pehtranovo sladko kislo omako: 

Sestavine za file: 
losos
rdeča čebula
kumarica

Sestavine za sladko-kislo marinado:
1 žlica sladkorja
2 žlici medu
kis
jušna osnova

Sestavine za omako:
1 rumenjak
1 žlica gorčice
2 žlici sesekljanega pehtrana
2 žlici sesekljanega drobnjaka
sol
poper
1 žlica kisa
1-2 žlici belega vina
1 dcl zelenjavne jušne osnove


Dekoracija, zelenjavna priloga:
kumarica
jabolko
solata
vejica peteršilja
redkvica

Najprej sta z ambasadorjem pripravila sladko-kislo marinado. V lonec sta dala vse sestavine in pogrevala ter mešala, dokler se sestavine niso dobro povezale. Sledila je priprava filejev. Lososa narežemo na trakce približno pol centimetra debele. Obložimo jih z rdečo čebulo in kumaro. Kumarici prej odstranimo sredico s semeni in lupino. Rezine zavijemo in jih fiksiramo z zobotrebci. Marinado nekoliko ohladimo, vendar mora biti še vedno topla. Prelijemo jo preko zavitkov in po kakšnih 5 minutah zavitke lososa obrnemo v primeru, da  marinada zavitke ne pokrije v celoti.
Sledi priprava pehtranove omake. Vse sestavine v mešalniku enostavno obdelamo.
Po kakšnih 10 minutah lososove zavitke vzamemo iz marinade, jih postavimo na krožnik in polijemo z marinado.
Za dekoracijo vzamemo list solate, peteršilj, ju zvijemo v šopek, ki ga zavijemo v na tanko narezan trak kumarice. Odstranimo spodnji del solate. Spodnji odvečni del solate odstranimo. Po vrhu potrosimo narezano redkvico. Jabolko odrežemo in ga narežemo na 3 mm debele rezine, ki jih zložimo zvite v spiralo in z njo dekoriramo jed. 

Vaflji s karamelo so bili tretja tipična jed nizozemcev, ki nam je bila predstavljena.

Najprej nas je poučil, kako se pravilno naredi krhko testo. Moko vsipamo na pult, naredimo jamico in v sredino damo jajce, sladkor, cimet, na lističe narezano maslo in sol. Vse sestavine v sredini najprej z eno roko dobro pregnetemo in šele nato jih začnemo gnesti z moko in z obema rokama. Zakaj z eno roko? Bolj s praktičnega vidika, saj tako ostane druga roka čista za primer, ko moramo nujno seči po kakšni sestavini, ki si je nismo pripravili. 

Sestavine: 
250 g moke
1 jajce
3 žlice sladkorja
ščep soli
120 g masla
cimet

Sestavine med sabo po zgoraj omenjenem navodilu omesimo v testo in ga damo zavitega v plastično folijo počivat za kakšne pol ure. Nato testo še enkrat pregnetemo, oblikujemo manjše kroglice, ki jih damo v pekač za vaflje ali palačinke pečt. pečemo na nekje 2-3 minutke. 
Po vaflju prelijemo karamelo in pokrijemo z drugim vafljem. 

Kot četrto jed smo poskusili Profiterole s sirom.

Sestavine:
100 ml vode
100 ml mleka
100 g masla
100 g moke
4 jajca

Sirni nadev: 
200 g kremnega sira
100 g sira z modro plesnijo
kanček portovca
100 g naribanega sira
na drobno sesekljan drobnjak
sol
poper

Dekoracija:
100 g belega grozdja

Pečico segrejemo na 210 stopinj. Za testo zavremo vodo, mleko, maslo in kanček soli ter dodamo moko. sestavine kratko pokuhamo na nizkem ognju, Odstranimo z ognja in vmešamo jajca enaga za drugim. Na papir za peko v pekaču s pomočjo vrečke za okraševanje nabrizgamo profiterole. Pečemo približno 20 minut do zlatorjave barve. 
Za sirni nadev enostvano vse sestavine zmešamo in ga damo v dresirno vrečko. Z nožem naredimo luknjice na spodnji strani profiterolov in jih napolnimo s sirnim nadevom.  
Nekaj nadeva damo še na vrh profiterola in ga dodatno okrasimo s polovičkami grozdja.

Sestavine: 
200 g moke
200 g ajdove moke
1,5 čajne žličke pecilnega praška (ali suhega kvasa)
2 jajci
2 žlici sladkorja
75 g topljenega masla

Vse sestavine zmešamo v testo in spečemo mini palačinke v ponvi. Po vrhu potrosimo sladkor v prahu in polijemo z nizozemskim sirupom.

Po predstavitvi nekaterih tipičnih nizozemskih jedi je sledilo fotografiranje, kramljanje z vedno nasmejanim Rudolphom. :))

Ena redkih sem pokukala tudi v kuhinjo. Uau! Ko bom velika, bom imela tako!

In končno sledila je predstavitev naše kulinarične posebnosti, prekmurske gibanice, Rudolphu. 

Verjetno ne rabim pisati, kaj se je dogajalo v meni, ko je Chef Rudolph z vilico šel v gibanico in si jo nato počasi in z vsemi plastmi ponesel v usta. Po petih sekundah smrtne tišine, je sledil: "mmmm" pa vzdih in spet: "mmmmmm …". Sem sprva pomislila, da je samo prijazen, ampak, ko se je lotil drugega kosa, se mi je odvalil en velik kamen. Seveda je takoj želel vedeti recept in morala sem mu obljubiti, da mu recept pošljem po elektronskem sporočilu. Uau! JEEEJ! 
Bila je odlična, enkratna, s hrustljavo zgornjo skorjico in mehko, sočno in toplo sredico, kjer so se prepletali vsi štirje okusi nadeva, to je maka, orehov, skute in jabolk. Rudolph je bil navdušen. In ko mi je 2x rekel: You are baking princess", verjetno ne rabim pisati, da sem v sebi ne samo skakala od veselja in ponosa ampak delala salte, prevale in bi ga najraje kušnila. Uau!

Rudolphovo mnenje o moji prekmurski gibanici je potrdil tudi šef restavracije Arboretum v Vočjem Potoku, Uroš Mijailović. Itak sem cela žarela od ponosa. Ko sem dobila pohvalo še od ostalih, da niso jedli še boljše, je bilo pa že prekičasto. :))) Uau!
Le kako ne bi bila prekmurska gibanica dobra, poglejte to abstraktnost nadeva.

Globoko sem zajela zrak, se nasmehnila in ruknila en Aperolspritz.

Še nekaj utrinkov

Hvala vsem, ki ste ste kakor koli imeli prste vmes za to enkratno in nepozabno  doživetje. Uau!

Ok, tole pa je potrebno obvezno poskusiti na domačem rženem kruhu. Tukaj pa ni možnih variacij z drugim kruhom. :))
Spomin me ponese 20 let nazaj k moji babici, torej k naši prababici, na njen domač ržen kruh pečen v krušni peči. Noben drug ni smel odrezati kosa kruha, ker je samo ona vedela odrezati točno tako debelino kruha, ko  te je v kombinaciji s zaseko in s svežim paradižnikom z vrta ponesel v nebesa. Včasih nismo poznali namazov, kot jih imamo danes. Res, da sta bila še pašteta in maslo, ampak tu se ustavi. In četudi smo imeli zaseko doma, tudi paradižnik z vrta in kruh, le-ti niso bili nikoli tako dobri kot enaka varianta pri babici. :)))

Tudi moja varinata ni tako odlična kot od prababice, ker nimam krušne peči, je pa dobra. Sicer ta malica ravno ne spada med zdrave zaradi zaseke, ampak vsake toliko se pa lahko tudi predamo prekajenemu okusu zaseke oz. nas lahko malo zanese. :)

Sestavine.

ržen kruh
zeseka
mlada čebula
domač paradižnik ali paradižnik Lušt

Kruh namažemo z zaseko, obložimo s paradižnikom in mlado čebulo in uživamo. Holesterolu pa za trenutek kratko malo pomahamo. Lahko pa za boljšo vest, ko ves ta "žmaj" po zaseki in črnem kruhu v ustih splahni, popijemo zdrav in svež ingverjev napitek z limono. Recept najdete med RECEPTI. 

Pri nas doma prisegamo na naravne sladolede. Sploh spomladi, poleti, ko je sadja v izobilju. Pozimi sicer tudi radi poližemo kakšno Ježek lučko ali Planico, to pa je tudi vse od kupljenih sladoledov. 
Pri sladoledu ne kompliciramo, ampak predvsem raziskujemo v mešanju različnih okusov, barv. Največkrat so to sladoledne lučke, ki so tudi najenostavnejše. Enostvano s paličnim spasiramo sadje, dodamo željen dodatek (smetano, mleko, jogurt, vodo) ali jih zgostimo z banano in posladkamo s stopljeno čokolado, medom ali pa z ničemer. Kadar je sadja preveč in modelčkov za lučke premalo, polnimo banjice. 

Da se izognemo kristalizaciji sladoleda, je potrebno sladoled čim večkrat dobro premešati. Pri sladolednih lučkah, to ravno ne gre, zato sadju namesto tekočine dodam spasirano banano ali avokado, ter stopljeno belo čokolado. Takšna lučka za radi premajhne vsebnosti vode ne bo toliko kristalizirala.

Pri sladoledu v banjicah,  je lepo, če imamo aparat za sladoled, ki mešanico za sladoled meša celi čas. Tako sladoled ne bo kristaliziral, saj bo zrak, ki bo med mešanjem prišel v sladoled, le-tega naredil lepo puhastega. Če nimamo aparata za sladoled, naredimo to z mikserjem. Ampak to pomeni miksanje na vsaj 15 minut zamrzovanja, dokler sladoled ne postane sladoled. 

Sestavine: 

cca. 0,5 dcl bezgovega sirupa
2 navadna jogurta s 3,5 % mm

Točnih sestavin vam ne morem napisati, ker vem, da ljudje delamo bezgov sirup po različnih receptih z različnim deležem sladkorja. Moj recept za bezgov sirup najdete med RECEPTI ali tukaj, če kliknete na Bezgov sirup. 
Bezgov sirup dodamo jogurtu glede na posameznikov okus ter dobro premešamo z mikserjem, da vtepemo čim več zraka. Če nimamo aparata za sladoled, damo maso v zamrzovalnik in sladoled vsakih 15 minut dobro obdelamo z mikserjem. 

Tako kot si ne predstavljam poletja brez natikačev in bosih nog, si ga ne predstavljam niti brez ozvežilnega bezgovega soka. Joj, kako paše v tisti pasji vročini. Sploh, če bezgov sirup premešamo z mineralno vodo. 
​
Vsako leto naredim več bezgovega sirupa, pa nam ga jeseni že zmanjka. Letos sem eno rundo že naredila. Ena ali dve me še čakata. Upam, da bo kmalu konec teh deževnih dni, ki onemogočajo nabiranje bezgovih cvetov. Je pa po drugi strani fajn ta dež, da  nežno spere bezeg in ni tistih mikro majhnih nadležnih žužkov in prahu. 
​

Te ocvirkove pogače so narejene še po starem receptu naše babice in to s svinjsko mastjo. Verjetno mast lahko poskusite nadomestiti z maslom, vendar ne verjamem, da bo potem to to. 

Sestavine:

1 kg moke (1/2 mehke, 1/2 ostre)
1,5 kocke svežega kvasa (cca 60g)
3 dcl mleka
1 lonček kisle smetane
2 jajci
100 g  masti 
120 - 150 g ocvirkov
2 stroka česna
1-2 žlički soli
žlička sladkorja
sveže zmlet poper

Za premaz: 
1 rumenjak
žlica mleka

Najprej si pripravimo kvasec. V toplo mleko nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja, žličko moke in narahlo z vilico premešamo ter pustimo kakšne 3 minute, da se naredi kvasec. 
Med tem si pripravimo ostale sestavine, ki naj imajo sobno temperaturo, ko bomo začeli z gnetenjem testa. 

V večjo skledo damo moko, naredimo v sredini jamo v katero dodamo razžvrkljani jajci, mehko mast (ne tekoče!) in kislo smetano. Ob robu posode dodamo sol. Ko se kvasec naredi kvasec vlijemo v jamo k ostalim sestavinam in omesimo testo. Testo je malo bolj kompaktno oz. čvrsto. Po potrebi dodamo še malo moke med gnetenjem. 
Testo pustimo kakšno uro vzhajati. 

Zdaj imamo dva možna načina oblikovanja ocvirkovih pogač :

1.  Vzhajano testo razvaljamo na cm debelo, premažemo z ocvirki, dobro popopramo in testo trikrat prepognemo. Vmes še drugo plast premažemo z ocvirki, zgornjo pustimo prazno. Testa zdaj več ne valjamo, ampak po zgornji plasti testa z valjarjem udarjamo, da se testo še malo splošči oz. raztegne in da se plasti testa med sabo malo zalepijo. Če bomo namreč premazali s preveč ocvirki in ne bomo dovolj zlepili testa, se bodo plasti med peko odlepile. Iz testa razrežemo kroge. Ostanke testa dobro pregnetemo in izrežemo kroge kot pri varianti številka 2. 
So pa zame to najboljše ocvirkove pogače, ker niso suhe, ampak take kot bi jedel pogačo premazano z ocvirki. 

2. Pri drugi varianti v že vzhajano testo dodamo ocvirke, sveže zmlet poper in enostavno s še malo moke testo dobro pregnetemo. Testo razvaljamo na 2 cm debelo in izrežemo kroge. 

Ocvirkove pogačice odlagamo na pekač obložen s peki papirjem. Pustimo kakšnih 10 minut, da vzhajajo, Nato jih po vrhu  premažemo z razžvrkljanim rumenjakom, ki smo mu dodali žlico mleka, ter še malo popopramo. 

Ocvirkove pogače pečemo na 190 stopinj kakšnih 15 - 20 minut. 

Pečene ocvirkove pogače zavijemo v krpo in jih tako pustimo nekaj minutk, da se"odpočijejo".

Dragi bralci bloga. Kot sem včeraj napisala, sem še vedno nad oblaki glede druženja  s Chefom Rudolphom van Veenom in nizozemskim ambasadorjem gospodom Pietrom Langenbergom, gostiteljem tega velikega kuharskega mojstra. 
Ampak to ni vse. Danes sem namreč izvedela, da bom lahko imela kratek osebni intervju z mojstrom Rudolphom. Jaaaaaaaaaaaaaaa … Yes! 
Chef Rudolph van Veen bo namreč posebej za naš blog 220 stopinj poševno namenil kar nekaj svojih minutk. 
Imate kakšno vprašanje za Rudolpha mogoče? Ne da jih jaz ne bi imela dovolj, ker se mi jih trenutno mota po glavi samo kakšnih 256 tisoč, ampak bi želela, da še kakšnemu bralcu bloga dobim odgovor na zastavljeno vprašanje. 

Torej z vprašanji na dan. Lahko jih postavite tukaj v komentar ali na naši FB strani, do katere pridete s klikom na oznako za facebook v zgornjem desnem kotu ali v zasebnem sporočilu, če kliknete na pismo v zgornjem desnem kotu. 

Da ne bom na srečanju samo uživala in jedla, sem bom seveda potrudila in vse dokumentirala s fotografijami jedi in recepti, ki jih boste lahko prebrali na podstrani bloga V GOSTEH. 

Jaaaaaaaaaaaaa … Na povabilo nizozemskega ambasadorja, gospoda Pietra Langenberga, bom imela čast, da bom lahko pokušala jedi Chefa Rudolpha van Veena. A sem lahko malo važna, no? Joj, počutim se kot … v oblakih.

Bralci bloga boste seveda dobili vse v besedi in sliki servirano na "krožniku" V GOSTEH, takoj, ko se spustim z oblakov. :)))


Joj, komaj čakam. Ok, ampak najprej se moram soočiti z ženskim problemom: Aaaaaaa … kaaaaj obleči?

Paradižnikov sladoled? Zakaj pa ne? Sploh, če imamo kakšno sladko, aromatično sorto paradižnika je z baziliko, vanilijo in z balzamičnim prelivom to enkratna kombinacija? Res!

Ker paradižnika še ni na vrtu, obstaja pa enkraten nadomestek zanj, smo se ponj odpravili v Lušt. Meni osebno je najbolj aromatičen in sladek ter odličen za pripravo sladic ta rumen češnjev z zgornje slike.  Drugi primeren je rdeč češnjev, ki spominja na jagode in ki ima prav tak sladkast okus ali ta spodnji, slivi podoben paradižnik Lušt. 

Za sladoledne lučke sem izbrala jagodni in slivov paradižnik Lušt. 

Sestavine:

11 -13 aromatičnih mini paradižnikov Lušt
balzamični preliv Ponti (to ni balzamični kis!!)
piranska sol
0,5 l mleka
3 žlice rjavega sladkorja
2 žlici koruznega škroba (Gustin)
šop sveže bazilke
vanilijev strok ali vanilijev sladkor s pravimi delci vanilije
25 0 g mascarpone sira

150 g čokolade za obliv
pest bučnik semen 
2 rezini posušenega paradižnika vloženega v oljčnem olju

Paradižnik operemo, ga razpolovimo in navzgor obrnjene polovičke zložimo na pekač obložen s peki papirjem. Počez pokapljamo balzamični preliv in malo osolimo.  Paradižnik pečemo v pečici na 175 stopinj, 30 minut.
Ta čas, ko se paradižnik peče, si pripravimo kremno osnovo za sladoled. 

Od pol litra mleka vzamemo pol decilitra. 450 ml mleka počasi segrevamo, da se nam ne prismodi. V preostalih 0,5 l mleka damo sladkor in škrob ter dobro premešamo, da ni grudic. Postopek je enak kot pri kuhanju pudinga. 

Ko mleko zavre, mu dodamo vanilijev strok, ki smo mu odstranili semena, njegova semena ter baziliko. Pustimo, da vse skupaj počasi vre kakšnih pet minut. Če nimamo vanilijevega stroka, lahko uporabimo vanilijev sladkor z delčki prave vanilije.

Po petih minutah kuhanja, dodamo mleko z gustinom in kuhamo še dodatnih pet minut. Vmes večkrat premešamo, da se nam krema ne prismodi in da gustin zadevo nekoliko zgosti. Krema ne bo gosta kot pri pudingu, ampak redkejša. 
Kremo vzamemo s štedilnika in počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo. Na sobno temperaturo ohladimo tudi pečen paradižnik. 

Kremo precedimo in ji dodamo skozi cedilo pretlačen paradižnik. 

Na koncu dodamo še mascarpone sir in vse skupaj z mešalnikom zmešamo.

Paradižnikovo kremo vlijemo v posodice in počakamo kakšnih 3 do 5 ur, da krema zamrzne. 

Posušen paradižnik in bučna semena na drobno narežemo oz. nasekljamo. Čokolado nad vodno kopeljo stopimo. 

Sladoledne lučke vzamemo iz modelčkov, jih prelijemo s čokolado in takoj posipamo s semeni in posušenim paradižnikom. Tukaj moramo biti hitri in oblivati oz. posipavati vsako lučko posebej, saj se čokolada zelo hitro trdi na ledeni lučki. 

Moja prva kisla župa. 
Kisle juhe prej nikoli nisem marala jesti. Pojedla sem edino juho, ki jo je skuhala moja mama. Ker je bila dobra, drugačna, z nogicami ("bremzami", kot smo jim rekli), pa vendar, ko sem jo dobila na mizo ob raznih porokah, abrahamih (to je pri nas v Prekmurju recimo standard), so me vsa tista nagravžna maščoba in ostanki mesa, ki so plavali v njej, dobesedno vrgli od mize. Ne, hvala, čeprav zelo dobro dene želodcu, ko/če pogledaš malo preveč v kozarec. 
Zakaj sem jo sploh kuhala? Ker so me že nekaj časa mikale svinjske nogice, ker sem se rada spominjala svojih otroških dni, ko je ata skuhal poln hladilnik žolce z nogicami, katero sva potem jedla z dodatkom bučnega olja in čebule. Predvsem pa zato, ker me je prijateljica prosila, da naj ji skuham to župo. 
Stric Google ponuja malo morje receptov za kislo juho, štajersko kislo juho, goričko kislo župo… Ob prebiranju receptov sem ugotovila, da ima malo da ne vsak večji okraj svojo župo oz. svoj način priprave, z različnimi sestavinami. Skupen je le kis. Tako sem pripravila eno svojo, različico, ki mi je nekako najbolj blizu oziroma me spominja na otroške dni, pa vendar brez ostankov enkrat že pripravljenega mesa. Tako, da smo jo potem z največjimi lušti in gušti pojedli prav vsi. In če napišem, da noben ni ostal samo pri enem krožniku Kisle župe by Me, je verjetno potem ocena realna, če napišem: bila je več kot odlična!

Sestavine:

1 kg svinjskih nogic (bremz)
5 srednje velikih krompirjev
2 korenčka
300 g prekajenega mesa s kostmi (recimo notranji del reber)
10 poprovih zrn
sveže zmlet poper po potrebi
1 čebula
majaron
3 lovorjeve liste
sol
žlica moke
žlička masti
žlička rdeče paprike
jabolčni kis

Svinjske nogice operemo pod tekočo vodo in odstranimo kocine, ki so morda še prisotne. Nogice zalijemo z vodo, dodamo na 4 dele prerezano čebulo, poper, lovorjev list, majaron in kuhamo kakšno uro. 
Nato dodamo prekajeno meso, na kolobarje narezan korenček in na 2,5 centimetrske kockice narezan krompir. Solimo.  
Po kakšni uri kuhanja, ko bi meso moralo že fajn odstopati od kosti, naredimo podmet iz moke in rdeče paprike. V ponvi na žlički masti prepražimo moko, dodamo rdečo papriko, za par sekund še malo prepražimo, dodamo kakšen deci hladne vode, premešamo, da se prežganje razpusti, in ga nato dodamo župi. 
Juho prevremo, po potrebi dodatno začinimo in na koncu, ko je juha kuhana, dodamo kis. Predlagam, da ga dodajate po žličkah glede na okus, saj se hitro zna zgoditi, da ga je naenkrat preveč. 

H kisli župi smo postregli ocvirkove pogače. 

Mmmmm … Površno zmečkane jagode na domačem rženem kruhu, me vedno popeljejo v otroštvo. Pomlad, sveže jagode z vrta, polne vitaminov in tako poželjive, mmmm ... Tiste lepe so itak takoj končale direktno z vrta v trebuhu. Brez pranja. Tiste malo slabše, skoraj prezrele pa smo očistili in grobo na kruhu pomečkali, da se ni izgubila nobena rdeča, sladka kapljica soka. Po vrhu smo posipali s sladkorjem v prahu in to je bila najboljša malica vseh časov. Velikokrat tudi zajtrk, večerja in če bi lahko, bi tako pripravljene jagode otroci jedli še za kosilo. :)

Sestavine:

sveže jagode
ržen kruh
sladkor v prahu
mentolova meta

Če imamo zrele jagode z vrta, take sladke, mehke, ki se topijo v ustih, jih pretlačimo z vilico kar na kruhu, ker je res škoda vsake izgubljene kapljice s katero se bo prepojil kruh. Če so tiste iz trgovine, ki so ponavadi malo čvrstejše, uporabimo posodico. 

Na vrh jagod damo mentolovo meto in posipamo s sladkorjem v prahu. 

Uporaba jedilne konoplje je v zadnjem času postala precej popularna pri pripravi raznih jedi. Zakaj? Ker je bogata z lahko prebavljivimi beljakovinami, ki ne povzročajo napihnjenosti, ne vsebuje glutena ter ima idealno razmerje omega 3-6-9 maščobnih kislin oz. vsebuje vseh 9 esencielnih maščobnih kislin, ki jih naše telo ne more samo proizvesti, so pa zelo pomembne za naše zdravje, mladost, lepoto. Poleg tega vsebuje ogromno vitaminov, mineralov in vlaknin. Zato, torej! Lahko bi napisala, da je čudovit nadomestek vedno bolj genetsko spremenjene soje. 
Semena konoplje oz. konopljina moka ima okus po lešnikih in zato jo komot uporabimo v piškotih, sladicah namesto običajne moke. Semena lahko uživamo surova (sendviči, solate, dodatek žitnim kosmičem za zajtrk) oz. jih čim manj toplotno obdelujemo, saj s toplotno obdelavo gubimo na kakovosti njenih prehrambenih vrednosti. Pri naših piškotih to žal  ne gre, vsi vitamini in minerali pa tudi ne odletijo v luft. :)

Sestavine:

180 + 20 g konopljinih semen
60 g lešnikov
40 g mletih orehov
60 g rjavega sladkorja
60 g temne čokolade za kuhanje
20 g belih čokoladnih kapljic
pest ovsenih kosmičev
1 jajce
lupinica 1 limone
1 vanilijev sladkor
1/2 žličke sode bikarbone
70-80 g masla

180 g konopljinih semen zmeljemo v mlinčku, da dobimo moko. Jaz uporabim mlinček za sladkor oz. kavo. 
Če nimate mlinčka, lahko kupite posebej konopljino moko, s tem, da boste potem morali dodati več masla. Sveže zmleta semena so namreč precej vlažna - masna. V skledi si pripravimo vse ostale suhe sestavine in jih premešamo

Dodamo na lističe narezano maslo, razžvrkljano jajce in vse skupaj omesimo. Če je masa precej mehka, jo damo za pol ure v hladilnik. Z žlico iz mase naredimo kupčke, ki jih potem z rokami oblikujemo v polpetke. 

Z žlico iz mase naredimo kupčke, ki jih potem z rokami oblikujemo v polpetke. 

Pečemo na 180 stopinj kakšnih 10 -15 minut odvisno od pečice. 

Lahko pomladna pica, ki kar kliče po prvem soncu z napolnjeno energijo v spomladanski zelenjavi, zeliščih. 
Tokrat smo namesto klasičnega testa za pico, torej namesto moke, uporabili polento. Polento imamo vsi radi in zakaj bi jo jedli večinoma kot prilogo?  Sploh, če gre tako imenitno skupaj s šparglji in zelišči. 
Prvo sonce je moja zelišča v loncih  pognalo v dir in nekako  bi bil greh, če ne bi vsega tega svežega zelenja uporabili za zdravje. 

Sestavine:

šopek svežih zelišč
koruzni zdrob 
sol
sveže zmlet poper
pol žličke origana
2 dcl pelatov
šopek slovenskih špargljev Panvita
2-3 mlade čebule
mlad mini češnjev paradižnik Lušt
mehki sir (bree)
kuhana prekmurska šunka
sir za ribanje

Vodo, v kateri se bo koruzni zdrob kuhal, solimo, dodamo sveže zmlet poper, koruzni zdrob in ga dokončamo po navodilih proizvajalca.  Če imate možnost kupite res zdrob in ne instant polente. Zelišča (brez bazilike) nasekljamo in jih vmešamo na koncu kuhanja v polento. 

Polento enakomerno porazdelimo po pekaču. Če vam drgnjenje pekača ne diši, si lahko pomagate s peki paprijem. Polento premažemo s pelati, ki smo jih prej premešali z origanom.

"Polentno" pico obložimo. 

Po vrhu naribamo sir, dodamo par celih listov bazilike in pico spečemo na 220 stopinj poševno.

Pred serviranjam dodamo še par svežih listov bazilike. 

Za te rogljiče, ki so hrustljavi zunaj in mehki v sredici,  bi lahko skoraj v naslovu napisala: Rogljiči za mojega moža. To so namreč rogljiči, ki "morajo" biti na mizi ob vsakokratnem obisku naše babice oz. rogljiči s katerimi tašča razvaja svojega zeta. :))
Narejeni so s svinjsko mastjo. Če se lahko le-ta nadomesti z oljem ali maslom … Verjetno lahko, vendar potem ni to to. Tako, da če se le da, jih poskusite narediti z mastjo. 

Če vam je všeč Bloody Mary koktejl, vam bodo te luštne Bloody Mary ledene lizike še bolj. Pekoč paradižnikov koktejl je nekaj posebnega oz. je precej drugačen od ostalih koktejlov. Predvsem zaradi paradižnika in zelene, ki ju vsebuje in ki ju večina ni vajena konzumirati, smo velikokrat do njega zadržani. Je pa zaradi svoje sestave idealen  za povrnitev čilosti oz. "ubijanje" mačka po prekrokani  noči. 

Sestavine za 6 lizik: 

cca. 12 češnjevih paradižnikov Lušt  (cca 2 dcl svežega soka)
2 cm stebla zelene 
 0,5 dcl vodke  (jaz sem uporabila domač limončelo)
2 žlici sveže iztisnjenega soka limone
1 žlička worchester omake
1 žlička semen gorčice
sveže zmlet čili
ščepec piranske soli
sveže zmlet poper
5 kapljic zelenega tabasca (po želji)

Če imate možnost, izberite slovenski paradižnik znamke Lušt, saj je le-ta najbolj aromatičen in najmanj voden oz. izmed vseh, ki smo jih doma preizkusili, najbolj diši in je odličen nadomestek domačemu. Razliko med španskim in Lušt'nim sveže iztisnjenim sokom paradižnika si lahko ogledate TUKAJ. 
Kar se tiče vodke & limončela … Seveda je v original receptu za Bloody Mary glavna sestavina poleg paradižnika vodka. Jaz sem tokrat za ledene lizike uporabila doma narejen limončelo in moram povedati, da paše noter kot "ata na mamo". :)) . 
Ker imata paradižnik in zelena en tak specifičen okus, ki ne ugaja vsakomur, mnogi sestavine v koktejlu prilagajajo. Na spletu se najde x različnih receptov za Bloody Mary koktejl. S kumaricami, peteršiljem, hrenom, limeto, … Kar pa ostaja skupnega vsem "krvavim Marijam"? Pekočnost, svež paradižnikov sok, alkohol. 

Vse sestavine v blenderju enostavno obdelamo in nalijemo v posodice za sladoledne lizike. 

Posodice za par ur postavimo v hladilno skrinjo. 

Enostavno, odlično, primerno tako za popoldansko razvajanje družine kot trenutek, ko želite očarati gosta. 
Muffine oz. čokoladne tortice enostavno pokrijemo s sladoledom, čokolado, borovnicami in pistacijami. Za otroško barvitost in piko na" i" lahko dodamo pisane mrvice. 
Glede na različnost okusov uporabimo nam naljubši sladoled, čokolado, sadje, mogoče namesto pistacij izberemo pražene lešnike … domišljija in okusi tukaj ne poznajo meja.

Za muffine lahko uporabite svoj najljubši recept, lahko spečete tudi biskvit in izrežete krogce … Lahko pa uporabite našega. Jaz pri muffinih nikoli ne kopmliciram. V bistvu ponavadi uporabim sestavine, ki jih je potrebno porabiti. Gledam le, da bodo dovolj sočni, za kar poskrbim s čokolado. Ogroooomno čokolade. Lahko uporabite čokolado za kuhanje, ki jo nemarno narežete, lahko uporabite čokoladne kapljice, nutelo. Nekaj čokolade se namreč ne bo stopilo, sploh tiste, ki jo narežemo na večje kose in bo tako biskvitu dalo tisto čudovito mehkobo, sočnost. Nekateri uporabljajo za muffine olje, jaz uporabim raje kislo smetano. Ponavadi mi je ostaja pol lončka v hladilniku, zato ji dodam še kakšen aktimel, jogurt, … kar pač hodi viška. 
Zato nekega konkretnega recepta za muffine pri meni ni. Recimo, da so tokrat bile podobne sestavine temu slastičnemu  receptu: Nescaffe Cupcakes.  Sestavine so vidne tudi iz zgornje fotografije. Dodala sem le še 1 actimel in nekje 1/2 dcl mleka, ki ju ni na sliki.

Vse sestavine enostavno zmešamo v mešalniku. Po potrebi dodamo moko ali mleko, da dobimo ravnokar kuhanemu pudingu podobno gostoto. Napolnimo modelčke za muffine in pečemo nekje 20 minut na 180 stopinj. Raje manj kot preveč, da jih ne izsušimo oz. ostanejo muffini znotraj lepo sočni. 

Ostale sestavine: 

sladoled
pest čokoladnih kapljic za obliv
pisane mrvice
neslane pistacije
sveži listki mete
borovnice

Čokolada za obliv (kapljice) -  velikokrat me sprašujejo bralci, kje nabavljam te čokoladne kapljice, kot jih poimenujem. Najprej, to niso tiste čokoladne kapljice, ki jih dobite v Sparu ali drugi trgovini in ki se uporabljajo kot dodatek piškotom, da kapljice ostanejo cele v piškotu. To so kapljice oz. čokolada za obliv. Z njimi lahko oblivamo cake popse, torte, pecivo … Ta "kapljice" oz. ploščice, ko jih stopimo, dajo eno tako posebej svilnato tekočo čokolado, ki jo z lahkoto in na tanko lahko nanašamo na naše pecivo. Navadna čokolada, ki jo raztopimo namreč tega ne zmore. Pol kilograma te čokolade (kapljic, ploščic) za obliv stane nekje pet evrov. Imajo jih v vseh specializiranih trgovinah za slaščičarstvo, pekarstvo. Jaz jih v M. Soboti nabavljam v trgovinici Sladki svet, ki se nahaja na Slovenski ulici. In pri meni doma so te kapljice popolnoma izrenile navadno čokolado za kuhanje, saj je večstranska.

Ok, upam, da smo tole s to čokolado zdaj razčistili. :))

Čokoladne kapljice si nad vodno kopeljo raztopimo, muffine ohladimo, neslane pistacije nasekljamo. Sladoled z žlico nanesemo na čokoladne tortice oz. muffine, ga polijemo s tekočo čokolado in takoj posipamo z mrvicami, pistacijami, sadjem. Ta čokolada se bo na sladoledu namreč takoj strdila in če je ne boste posipali v roku 3 sekund, se sadje in pistacije ne bodo zalepile nanjo. 
Skoraj kičasto pa bo že, če boste s sladoledom obložili še tople muffine. Mmmm … Ampak, v tem primeru boste pa res morali pohiteti.