Res so fini ti svedri. In preprosti. Koliko potrebujemo zanje? 15 do 20 minut in par sestavin? 

Tak za kosilo med tednom ali ko se nam mudi. 

A sploh obstaja kdo, ki ne mara čuftov? :)) Sočne, rahle mesne kroglice, sladko kisla paradižnikova omaka in nežen pire krompir. "Jaaa, to bomo danes jedli za kosilo? Zakon!" In še pred prvo izrečeno besedo se otroku nasmeh razlije po celem obrazu. Potem pa še meni. 

Recept za najboljši pire krompir najdete na blogu. Verjetno ga ne rabim ponovno pisati. Krompir skuhate v mleku razredčenem z vodo. Nato pa uporabite za pire še malo masla in toliko te mlečne vode, da pride pire lepo kremast. 

Spodaj pa še recepta za čufte in omako. Čufti pridejo lepo rahli, če dodate malo krušnih drobtin. Za brezglutensko različico, lahko zmeljete kruh brez glutena.
Dobre paradižnikove omake, takšne, ki bo spominjala na otroštvo, pa ne gre pripraviti brez žlice moke. 

Pripravljeno v sodelovanju z Žitom, Vegeto Natur in Podravko Slovenije. 

​Kako ste z musako? Mi je doma nismo prav veliko jedli, smo jo pa vsake toliko dobili v šoli za kosilo. In tudi moja otroka znata povedati, da jo v šoli še vedno dobijo za kosilo. Maša pravi, da je to eno boljših kosil v šoli, Max se z njo ne strinja ravno. :)) Zato je pa doma pripravljena musaka za vse odlično kosilo. Zraven pa skleda zelene solate. 

Pripravljeno v sodelovanju z Vegeta Natur.

Uuuu, v Lidlu sem dobila sveže fileje posoške postrvi iz doline reke Soče. Če je riba dobra, ne potrebuje veliko začimb, praženja, zato sem se odločila, da jo samo na strani s kožo povaljam v polenti, da bo koža še bolj hrustljava in na hitro popečem. Moram napisati, da nisem nek ljubitelj ribje kože, ampak tole sem z veseljem pojedla. Top. 

Zraven pa enostavna, pražena zelenjava, ki jo imamo na voljo. 

Tole noro paše skupaj. Losos in kremna sladko kiselkasta omaka, ki diši po limoni in čemažu. V kolikor nimamo čemaža na voljo, lahko uporabimo blitvo ali špinačo.

Jed nam vzame neverjetnih 15 minut časa. Jap!

Kaj grickate vmes med kosilom in večerjo? Ko delam (beri: pišem recepte na računalniku, čakam, da se vse skupaj naloži), moram nekaj grickati. Vem, da to ni glih vzorno in zdravo početje, ampak tako nekako zdržim, ko gledam tisti krogec, kako se vrti, mi krade čas in čakam, da sprocesira svoje, da grem lahko drug video, sliko nalagat.  :)) Če že grickam, potem mora biti to nekaj dobrega, zdravega. Ja, tudi jabolka in drugo sadje so vsak dan redno na jedilniku, se pa vsake toliko razvajam s kakšnimi domačimi krekerji. Te sem naredila s sezamom in chia semeni, pa žličko domačega medu sem dodala. Ja, četudi je slana različnica krekerja. Ker mu med obogati okus. 

Krekerje s chia semeni in sezamom lahko jemo kar tako, suhe, seveda bodo pa naše brbončice še toliko bolj hvaležne, če jih umažemo, obožimo krekerje s čim konkretnejšim. Danes je 13. maj, svetovni dan humusa. Pa naj bo humus na krekerjih!

Pripravljeno v sodelovanju s Sana delikatese. 

Tale je res hitra. Pa okusna in sočna. Taka biskvitna z veliko skute in breskev. Zelo primerna, ko pozabiš na rojstni dan ali taka, ko enostavno porabiš kompot, ki ti ostaja v hladilniku.

Uporabila sem breskve iz kompota. Če nimamo breskev, lahko uporabimo drugo sadje iz kompota ali celo sveže. Zdaj bodo jagode počasi, potem pa češnje, ribez, maline hruške… Uporabimo lahko tudi eksotično sadje kot sta avokado, ananas itd.

Pripravljeno v sodelovanju s Status izvirni pripomočki. 

Nekaj na žlico. Spet. Če pa tako paše. Pa kruh noter namakat. Vonj po jedeh na žlico še otroka privabi iz sobe. Mama, kaj bomo danes jedli? Kaj tako diši? Vsakokrat je tako. Pri nas mora biti golaž tak bolj gost, da konkurira bograču.
Zadnjič sem gledala film o uspešnem mladem azijskem chefu, ki je dobil 3 Michelinove zvezdice: "Vi Evropejci uporabljate ščepec začimb. Kaj je to? Zakaj? Če imaš dobre začimbe, jih uporabi! Žlico, dve, ne ščepec!" 

In sem vsipala v golaž cel zavitek mešanice začimb za golaž. Odličen je bil. Rahlo pikanten in zelo okusen. Čeprav tako golaž  kot bograč se začneta z zares na drobno sesekljano čebulo, ki se mora tekom kuhanja razpustiti. Pa začnimo s čebulo…

Pripravljeno v sodelovanju z začimbami Maestro.

Ko vem, da bo kosilo kasneje, kot sem predvidela (ja, mami še mora vse pofotkat, ali pride kaj vmes), rada pripravim še juho. Takšno, ki je hitro gotova. Cvetača in brokoli sta definitivno zelenjavi, ki sta zelo hitro kuhani in posledično tudi juha. Da potolaži lačne želodčke ta čas, ko bo glavna jed gotova. 

Zanjo potrebujemo par minutk. Namesto jušnih kroglic sem v juho naribala še malo svežega korenčka. Za hrustljavost.  

A tudi vi kdaj iščete ideje, kako tisti sir in klobase malo lepše in lahkotnejše postreči gostom, da niso zloženi kot hiše v Trstu oz. kot vojaki v švicarski gardi - vsi v isto smer in isto veliki - poštirkani?
Z Mašo sva kupili različne grisine. Kaj naj. Že dolgo jih nismo in je bilo treba vse sprobati. :)) Pa sva nama naredile popoldanski "narezek", ki to ni. Samo nam. Zakaj pa ne? Vsi smo uživali v različni malih zalogajčkih, dodatkih, ki so običajno vedno doma. Malo je drugače, kot če si gre vsak po svoje delat prigrizek ali če izgleda vse skupaj tako, kot bi bili sami gostje. Pa še družimo se. Prav fajn se počutiš. Še otroka sta bila vesela vsega po malem. No, moja sta že tako velika gurmana in se vsak dan bolj čudim, kaj vse pojesta. :))

Pripravljeno v sodelovanju z Žitom. 

Z vrta sem prinesla mojo mikro zelenjavo. Sliši se moderno, v bistvu pa to ni nič drugega, kot zelenjava, ki je šele dodobra pokukala iz zemlje. Par tednov nazaj, ko sem zasejala rdečo peso, špinačo in rukolo, se mi je precej rokla tresla. In ker je treba zelenjavo razredčiti, sploh rdečo peso, drugače ne bo nič iz nje, sem namesto, da bi to mikro zelenjavo zavrgla, prinesla v kuhinjo. Kako jo naj čim bolje uporabim, je bilo naslednje vprašanje. Na pici!

Zadnjič sem se opogumila in naredila ter potem tudi objavila recept za kruh s 100% hidratacijo. Ker je bil to najboljši kruh, kar sem ga kdaj naredila in jedla, in ker je bila sredica tako elastična in mehka kot, če bi skakal na trampolinu, skorja pa neverjetno hrustljava, sem se odločila, da poskusim še testo za pico s 100% hidratacijo. Noro!

Ker nisem imela dovolj bele moke, sem dodala približno 100 g moke iz pražit. To je kombinacija pire, enozrnice in dvozrnice. Te moke imajo še vedno dovolj elastičnega lepka, da bomo lahko testo oblikovali po tehniki: potegni prepogni. Poleg tega pa ima ta moka veliko več okusa, saj vsebuje več mineralov od bele moke. Testo lahko pripravimo tudi iz pirine moke, vendar ne polnozrnate, ker slednja nima elastičnega lepka, zaradi veliko kosmičev, ki jih vsebuje. Sto gramov moke iz pražit lahko zamenjamo tudi s črno moko oz. pšenično moko višjega tipa. 

Testo sem pripravila s kvasom, lahko pa ga pripravimo tudi z drožmi. Postopek je popolnoma enak, le čas priprave se podaljša. 

Pripravljeno v sodelovanju z Metrob, ki mi svetuje in pomaga vrtnariti na moji visoki gredi.

Topla palačinka, topla sladkasta kisla smetana in ravno prav od palačinke ogrete jagode, ki spustijo še več arome in vonja… Noro!  

Kako bi jo postregli? Kot sladico med tednom, večerjo, zajtrk ali bogato sobotno sladico? Kakorkoli, vredna je vsakega greha. 

Že dolgo sem si želela speči kruh s 100% hidratacijo. Nič, sem rekla. Zdaj je čas, da poskusim. Pvega sem totalno zafrknila. Ena debela vendar zelo okusna lepinja je nastala. :)) Ker sem si roke namesto, da bi si jih močila z vodo, močila z oljem, da se testo ne bi lepilo. Na napakah se učimo. Zato je pa že ta drugi hlebec je bil uau! 

Ta tretji pa je bil že normalno visok. Pri prvem sem najbolj komplicirala, pri ta drugem sem hotela vse skupaj poenostaviti, ko sem videla, da je fora, da moraš imeti skoz mokre roke, ta tretji je bil že za razstavo. :))

In ravno pri kruhu s 100% hidratacijo se je pokazalo, da niso sestavine tiste, ki so najpomembnejše, ampak postopek, gibi. Ker moramo imeti roke ves čas dela s testom mokre, dam stavit, da je na koncu to kruh z vsaj 110 % hidratacijo. Če ga delate prvič, predlagam, da uporabite le 4,5 dcl vode, saj boste preostalih pol decilitra vnesli močenjem rok. Fotografije se nekoliko razlikujejo od videa, ker ko sem fotkala, nisem snemala in zato so fotke nastale pri različnih kruhih.

Kruh je noro dober in več ne pečem kruha z manj vode. Zdaj ga moram samo še naštudirati z drugo, manj elastično moko. No, naj vam namignem, da sem ga danes že spekla z moko iz pražit. ;)

Recept je pripravljen v sodelovanju s Fala Slonček.