Čisto na dnu so zdrobljeni piškoti, sledi puding skuhan s karamelo in belo čokolado, na vrhu pa sedi še malo smetane. Tako simpl, pa tako okusno. Tak za med tednom, ko se nam zalušta kaj sladkega ali pa za nedeljsko sladkanje. Enostavno je vedno najboljše. Se strinjate?

Pripravljeno v sodelovanju z Mojačokolada.si.

Joj, kako je ta biskvit s češnjami dober. V maso sem dodala jogurt, ki biskvitu da neverjetno sočnost in mehkobo. 
Namesto češenj lahku uporabimo drugo sezonsko sadje ali sadje iz kompota. 

Skleda ene dobre testeninske solate skoraj ne sme manjkati na pikniku. Ali? No, pri nas se običajno na piknikih peče gora mesa in zraven postreže kakšen paradajz, mlada čebula, ajvar … Ej, s tem ni nič narobe, ampak jaz bi vse tisto meso presekala še z malo testeninske solate. Se strinjaš?

Ooo, to je pa takšen rokenrol okusov, da vam skoraj upam obljubiti, da boste želeli jed pripraviti večkrat na mesec. :))

Joj, ampak res. Za vse, ki imate radi veliko naravne omake, cheese zadeve, sočne … aaa ... to je to.

Sem poklicala prijatelja Sebastijana, Chefa restavracije Torkla v Kortah. Njegov odgovor: "Prvo malo pokuhaš, ni pa nujno, nato pa narediš na pašti. Lahko jo razbiješ in meso ven pobereš, lahko pa narediš vse skupaj z oklepom in si vsak sam pobere meso ven. Tako bo omaka bolj močna."  
Ok, Seba …  Hahaha, zdaj razumem, kako se počutijo moji bralci, ko jim v receptu napišem v stavku ali dveh, kako narediti neko jed. Pa to malo moke, mleka … in spečeš. :))) Nič jasno … Sebastijan, rabim podrobnejša navodila. :))

Evo je. Moram povedati, da je to ena zares top omaka. Vse smo pojedli. 
​

Še dobro, da sem posnela video, da lahko slišite, kako hrustljavo je to pivsko testo, ker mi drugače ne bi verjeli. :)) Zunaj hrustljavo testo, znotraj pa mehka riba. In ko pomočiš v hladno omako … Kdaj je naslednja tekma? 

Joj, obožujem sadni jogurtov sladoled. V tega sem dodala maline, lahko pa uporabimo tudi druge okuse. Tokrat sem pri pripravi sladoleda izbrala bližnjico in sladoled pripravila s kremno mešanico za pripravo sladoleda. Rezultat je res puhast in zelo okusen sladoled in to brez uporabe strojčka za sladoled.

Mladi se salovih pogač verjetno ne boste spomnili. O, ja! Jaz se jih še kako dobro spomnim. Maslene listnate pogačice sredi katerih je veliko domačega slivovega legvarja. 

Lahko bi napisala, do so to prekmurski kroasani. :)) Že dolgo sem si jih želela narediti, pa nisem vedela kako. Se sploh ne spomnim, kdaj jih je nazadnje kdo delal. Ampak začuda, ko omeniš salove pogače, se vsem zasvetijo oči.
Sem zadnjič na obisku omenila stari mami salove pogače in ne mine par dni, ko me kliče na mobitel  "Salo sem ti zrihtala." Grem po salo in jo vprašam, kako se pa naredijo salove pogače? 
"Napraviš kvašeno testo ampak precej bolj kompaktno kot za potico. Razvaljaš na tanko, potem pa preložiš. Pokaže z roko prt na mizi in ga začne v enem kotu zlagati. "Tako! enostavno. Vsaj 8 krat moraš prepogniti. Več prepogneš, boljše je."

Vprašam, kako pa gre razmerje za testo? "Pa ta kepa sala je za trifrtale mele, pa telko mleka, ka de fajn kvašeno testo."  Prevod: ta kepa sala je za tričetrt kilograma moke, mleka pa dodaš toliko, da bo malo bolj kompaktno kvašeno testo. Evo, to je recept!

Kličem sestrično, ti si že delala salove pogače? Nej. Kličem najmlajšo teto, ti si delala salove pogače? Nej. Kličem sestro, daj poglej tam v mamicinem zvezku, če je zapisala kakšen recept za salove pogače, ker v mojem ga ni. Prileti fotka recepta. Juhu!

Pripravljeno v spomin na mami in v sodelovanju s staro mamo, tetami, sestričnami, sestro ...

Recept je podprl Fala Slonček. 
​

Jagode s smetano, jagode v čokoladi, biskvit z jagodami in nežno kremo ...

Kaj če vse 3 ideje združimo v eno sladko jed? Tukaj so mufini s smetano in čokoladnimi jagodami. 

Mafine je res preprosto narediti. Vse sestavine damo v posodo, zmiksamo in spečemo.
​

Da ne bo samo burger z govejim mesom, je tukaj en z lososom. Tukaj so zares mehke bombetke in slastna omaka, primerna za vse ribje burgerje. 

​1000 lističev je ena izmed zelo znanih sladic. Najprej so jo Italijani ukradli Francozom, potem … no znašla se je tudi pri nas in zdaj jo kradem še jaz.   

Sladica je odlična in hkrati zelo enostavna za pripravo. Pripravimo jo lahko s svežim, z maceriranim svežim sadjem ali zamrznjenim sadjem - odvisno od sezone in želja. Najokusnejše je seveda macerirano sadje.
​

Že nekaj časa sem imela v planu narediti eno tako sočno, nežno, mehko cheesecake torto. Joj, kako je ta krema nežna. Prekrila sem jo s čokoladno kavo in za svežino dodala še malo jagod. Top, top, top!!! V kolikor ne marate kave v čokoladi, jo lahko zamenjate s smetano.

Spodaj je pa dno iz piškotov in čokoladnega namaza. 

Pripravljeno v sodelovanju s Kenwood in De Longhi Slovenija. 

Prvič sem poskusila nojevo meso. No, vsi pri nas doma. Moram napisati, da sem imela do nojevega mesa, ki je popolnoma rdeče barve, kot kakšno goveje meso, malo distance, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem od okusa, drugačnega mesa …Itak, tistega, česar nismo navajeni, težko poskusimo, sploh, če je meso malo višje cenovnega ranga. 

Pa smo poskusili. In moram napisati, da sem paf! Kar se okusa in priprave tiče. V pozitivnem smislu. Nojevo meso na prvi pogled izgleda temno rdeče. Kot zorjeno meso mlade govedi ali rdečega angusa. Razlika je v okusu in strukturi mesa. Po okusu me nojev steak, ki sem ga pripravila medium, spominja na telečja jetra. Ker nojevo meso vsebuje ogromno železa je tukaj prisoten ta okus, ki spominja na jetrca. Nima pa skoraj nič maščobe, zato spada nojevo meso med dietna živila. Bi takoj lahko pomislili, da je okus mesa pust, vendar ni. Sicer je okus mesa blag, nežen, veliko bolj kot okus rdečega mesa, vendar vseeno poln. 

Poleg nojevega steaka smo pripravili tudi golaž iz kock nojevega mesa. Noj nima prsovine kot ostala perutnina, ampak so njegove mišice zgrajene v slojih, kot jih ima npr. čebula. Torej sloj po sloju. Kateri del mišice je obrezan kot steak in kateri kot nojeve kocke … nimam pojma. :)) Pozabila. 

Ampak kar se nojevega golaža tiče … Če bi dala 10 ljudem poskusit, bi jih 9 reklo, da je goveje meso. Tisti en bi se vprašal, zakaj ga to sprašujem in bi zinil, da je nekaj drugega. 

Pripravljeno v sodelovanju z Modri vrat, kjer lahko nojevo meso slovenskega porekla (prosta reja) tudi naročite. 
​

Maj je mesec špargljev. Kdaj jih bomo jedli, če ne zdaj? :))
Še kdo, ki obožuje šparglje v vseh različicah?

Takšne lepe, sočne in dišeče  jagode sem dobila, da sem morala, res morala tole spremenit v en lep ženski večer s sangrio. Sicer bi bolj pasalo, da bi bile zunaj malo bolj poletju ali vsaj pomladi prijazne temperature, ampak … s to rdečo barvo, tudi dež bolj topel postane. :)) 

Pripravljeno v sodelovanju z Jeruzalem Ormož. 

Je še kdo, ki so mu starši skoz ponavljali: "Jej juho, da boš lep/a?" :)) Ja, juhe so bogate s hranili, minerali, vitamini in kot take, nam ne pogrejejo samo želodčka, ampak nas tudi poživijo. Verjetno s svojimi učinkovinami tudi vplivajo na zunanjo lepoto. :))

Da pa ne bomo zelenjavnih juh samo "krasili" s krutoni, zlatimi kroglicami, je tukaj hrustljava parmezanova čipka. Odlično se poda poleg (skoraj) vseh zelenjavnih juh.

Da prihranim malo časa in dam poudarek na parmezanovo čipko, sem uporabila kar brokoli-cvetačno super juho, z dodano špinačo. Juha ima dodan tudi vitamin C, za katerega vemo, da deluje pozitivno na naš imunski sistem. Maggi super juha ne vsebuje umetnih dodatkov, temveč naravne sestavine brokoli, špinačo, cvetačo, čebulo, sončnično olje … Brez slabe vesti. 

Pripravljeno v sodelovanju z Maggi. 

Arancini so rdobili ime po pomarančah. Pa ne zaradi okusa, ampak ker po obliki spominjajo na pomaranče. Arncini (beremo: arančini) so ocvrte riževe kroglice, pripravljene iz okroglozrnatega kuhanega riža, največkrat polnjene z mocarelo (lahko tudi z ragujem, pršutom, gobami ipd.) in prevlečene s krušnimi drobtinami. Jed izvira iz Italije in so del sicilijanske kuhinje. 

Pri pripravi arancinov sem uporabila italijanski okroglozrnat riž round grain od Riso Scotti, ki ga poleg arancinov v Italiji uporabljajo še za nadevano zelenjavo, primeren je pa tudi za sarmo, nadevane paprike in za prve rižotke za najmljaše - zaradi majhnih zrnc. In ta riž se tudi zelo hitro skuha. 

Stari recepti, recepti naših mam, babic, tet imajo posebno mesto v naših spominih. Sploh, kar se okusa tiče. Se spomnite Čupave Kate? Pecivo velikokrat krasi mize na porokah, obletnicah ... In običajno je tako suho, da rabiš kupico soka (ali špricerja), da suhe orehe spraviš dol po grlu. Evo, ene zares sočne čupave Kate, ko se boš bremzal, da ne bi pojedel celega pleha. 

V nadevu je poleg orehov še slivov legvar. Legvar je nekaj vmes med marmelado in džemom. V bistvu se slive tako dolgo kuhajo, da se že skoraj pečejo. Legvar nima dodanega sladkorja. Občutijo se nežni, kremni koščki sliv, ima ravno prav sladkast okus, s pravo mero kisline in ker ni dodanega želirnega sladkorja, je legvar termostabilen. Pomeni, da nam v raznih rogljičkih, buhtlinih in drugem pecivu ne bo stekel ven. In tudi za v kreme, nadeve je top, ker ohrani svojo sočnost in stabilnost. Se ne stopi. 

​Testo sem tokrat poskusila pripraviti iz margarine (kot so to počele naše mame), s tem, da sem izbrala Rama margarino z maslom, ki je pripravljena iz 100% naravnih sestavin. Je ravno prav mehka, da ne rabimo čakati, da bi se zmehčala in testo je 1,2,3, pripravljeno. 
​

Kolikokrat na teden, ali naj rajši vprašam na mesec, jeste ribe? Mi vsekakor premalo. Priznam. Ampak, ko imaš dva najstnika, ki hrepenita po testeninah, po malo bolj kalorični hrani zaradi vseh treningov, ki jih opravita, pridejo ribe pri nas na vrsto kakšnih 3 x na mesec. 

Tokrat sem pripravila šarenko po sous vide tehniki kuhanja. Ker se riba kuha na nižji temperaturi, vakuumirana, ohrani večino hranil, meso ostane mehko, sočno in okusnejše. Ker pa za kožo vseeno želim, da je hrustljava, jo na koncu na hitro (ampak res na hitro) popečem na vročem olivnem olju. 

In če jed serviramo še s kaviarjem, lahko naš krožnih hitro izgleda kot iz kakšne restavracije.