​Torta je narejena iz svežih gozdnih borovnic, sveže puhaste kreme iz jogurta in mascarponeja (brez raznih utrjevalcev in želatin) z rahlim biskvitom brez moke in postrežena s toplim ali hladnim borovničevim prelivom. Je prava poletna osvežitev in Gospa z veliko začetnico med tortami. 

Gospa Borovnica je nastala za šestdeseti rojstni dan moje mame Pavle. Zmanjkala je v hipu - pa ni nas bilo dosti. Vsak je želel vsaj dva kosa pojesti. 

Torta je brez moke, torej brez glutena. Vsi hvalospevi glede okusa torte so odveč, ker se bo sama hvalila. ;)

Giriceeee in morje. Brez njih ne gre. Enostavno, hrustljavo, hitro gotovo in odlično. Na morju morajo biti pripravljene obvezno sveže. Zdaj ko nam pa samo še diši po morju, se moramo zadovoljiti z zamrznjenimi - čeprav nam te nikoli tako ne teknejo kot tiste sveže na morju. 

Mi giric ne čistimo, zato pa morajo biti le-te res majhne oz. mini, da se ne čuti grenkoba črevesja. Zamrznjenih giric ne odtajamo, ampak jih pustimo samo toliko na sobi temperaturi, da se koža nekoliko navlaži in jih potem lažje povaljamo v zdrobu.

Sestavine: 

girice
česen
peteršilj
koruzni zdrob
sol
limona
rastlinsko olje za cvrtje

Sveže girice posipamo samo malo s koruznim zdrobom (lahko tudi s pšeničnim ali moko) in jih na hitro ocvremo v vročem olju. Ker so girice tanke, ne potrebujejo več kot 2 minuti cvrtja. 
Postopek, pri zamrznjenih giricah je enak. V vroče olje vržemo kar zamrznjene girice. 

Pečene girice začinimo s soljo in tržaško ali fino zeliščno omako. Mi pojemo zraven še skledo mini češnjevega paradajza in veliko belega kruha. Na morju pač najbolj diši bel primorski kruh. 

Krožnik in pribor na fotografiji  so zapuščina in last družine Pintarič-Rajh. Hvala Damir. ;) 

Kdo ne pozna ta poletni koktejl? Mojito je pripravljen obvezno iz mete, belega ruma in limete. 
Kot dodano osvežilno tekočino pa lahko izberemo:
-  sprite
- mineralna voda + žlica sladkorja
- mineralna voda + metin sirup

Glede na to, da imamo domači metin sirup, je pri nas aktualna kombinacija z mineralno vodo in metinim sirupom. 

Sestavine za 1 kozarec:

ledene kocke
1-2 žlici metinega sirupa
1/2 limete
5 listov mete
0,3 - 0,5 dcl belega ruma (odvisno od razpoloženja :)
1 dcl mineralne vode

Kozarec najprej napolnimo z ledom, po ledu prelijemo beli rum, sirup, dodamo meto, na lističe narezano 1/4 limete, iztisnjen sok druge četrtine limete in na koncu zalijemo z mineralno vodo. 

S palčko koktejl premešamo. Ampak en verjetno ne bo dovolj. :))

Potica z okusom prekmurske gibanice. Zakaj pa ne? Potice že zdavnaj niso več polnjene samo z orehi, ali makom ali pehtranom.  

Ne davno nazaj smo pri nas doma v potico poskusili zaviti skuto in jabolka. Nastale so odlične mini Jabolčno skutine potičke. Skuta je v tistem receptu celo bila pripravljena iz kefirja. In že takrat, ko sem pripravljala ta nadev iz skute in jabolk, sem se spraševala, kako bi bilo, če bi v nadev dodala še mak in orehe in naredila gibanično potico. 

In zdaj je prišel trenutek, da sem na svoje vprašanje glede gibanične potičke našla še odgovor. Seveda je ob tem bilo potrebno upoštevati še nujno dejstvo - testo mora biti čim prej pripravljeno brez predhodnega vzhajanja, nadev enostaven in zaradi različnosti nadeva s čim manj umazane posode. Urejeno!

Zdaj pa naj še odgovorim na vprašanje: Kaj je bijba? Bijbe so potičnice. Tiste stare, lončene, takšne kot je ta spodaj na sliki. Tako jim je pravila moja babica, tako jim pravijo moji starši in tudi meni je ta izraz bližji in lepši. V Prekmurju jim tako pravimo, čeprav ta stari  izraz (tako kot veliko drugih), počasi izginja iz našega narečja. In zdaj je čas, da ga malo obudimo. 

Iz te mase napolnimo z mini potičkami dve večji bijbi oz. potičnici. Če nimamo takšnih bijb, lahko uporabimo tudi pekač, kot je viden v receptu za Jabolčno skutine potičke. Nadev kljub temu, da je potica prerezana, ne uhaja ven, potičke so pa lepo sočne in imajo, verjeli ali ne, čisto pravi okus po prekmurski gibanici. 

Sestavine za testo brez vzhajanja: 

500 g  mehke moke
1/2 kocke svežega kvasa
100 g stopljenega masla 
80 g sladkorja
 2,75 - 3 dcl toplega mleka
2 rumenjaka
1 žlica ruma
ščep soli


Sestavine za skutni nadev:

500 g skute
1 rumenjak
2-3 žlice sladkorja
vanilija v prahu ali postrgana semena iz vanilijevega stroka
1 rumov sladkor
limonina lupinica
malo cimeta


Ostalo:

cca 100 g mletega maka
cca 100 g mletih orehov
3 jabolka
1/2 lončka kisle smetane
2-3 žlice rjavega sladkorja
cimet
lupinica limone
beljak za premaz
PAM cooking sprej brez maščobe proti sprijemanju
sladkor v prahu za posip

Najprej si pripravimo kvasec za testo. In v času, ko se bo delal kvasec, si pripravimo samo skutni del nadeva. Preostalih sestavin za nadev si ne potrebujemo vnaprej tehtati, pripravljati, saj jih bomo nanašali na testo direkt iz embalaže. 

Moko presejemo v posodo, naredimo vanjo jamico, ter jo zalijemo s toplim mlekom. Toplim, ne prevročim, ker bomo drugače pobili kvasovke in testo ne bo vzhajalo. V mleko nadrobimo sveži kvas dodamo žlico sladkorja in počakamo cca 8-10 minut, da se naredi kvasec. 

Sveži kvas lahko nadomestimo tudi s suhim, vendar v tem receptu priporočam uporabo svežega, ker je testo pripravljeno brez vzhajanja in kvasovke iz svežega kvasa hitreje in bolje opravijo svoje delo. 

Ta čas, ko kvasovke opravljajo svoje delo, si pravimo skutni nadev.

Za skutni nadev vse sestavine dobro prememešamo. Če imamo pasirano skuto, lahko to storimo z vilico, če imamo nepasirano skuto to storimo z mešalnikom, da bo nadev lepo mazav. 

Ko imamo kvasec narejen, dodamo preostale sestavine za testo in zamesimo gladko, mehko in elastično testo. Mesimo tako dolgo, dokler se testo ne oblikuje v kepo in  odstopi od posode oz. od rok. Testo je v bistvu enako kot za vse potice. 

Testa ne vzhajamo, ampak ga nežno, z občutkom razvaljamo na pultu. Pomeni, da testa na silo ne potiskamo narazen. Lepo počasi in se bo lepo raztegnilo. Testo razvaljamo na cca 0,5 cm tanko, ter pravokotnik velikosti  cca 90 x 30 cm. 

Na testo najprej namažemo skutni nadev. Približno 2 cm zgornjega roba pustimo praznega. 
Po skutnem nadevu posipamo direkt iz vrečke mak in orehe. Po dolžini in vsakega v dveh vrstah kot kaže zgornja slika. Recimo tam nekje največ do 0,5 cm debelo. 

Na mak in orehe naribano limonino lupinico in nato v malih kepicah z žličko nanesemo kislo smetano. Pol lončka vsega skupaj oz. in po celi dolžini testa. 

Nazadnje na nadev naribamo jabolka. Po celi dolžini. Potresemo še s sladkorjem, cimetom in vse skupaj po dolžini zavijemo v pogačo. 

Zavito pogačo razrežemo na mini potičke in jih damo v namaščene bijbike - potičnice. Potičke premažemo z raztepenim beljakom, z zobotrebcem vsako 3x preluknjamo in jih pustimo počivati le toliko, da se pečica segreje na 180 stopinj. 

Našo prekmursko gibanico v bijbi pečemo približno 50 minut oz. odvisno od pečice in potičnic (ene prevajajo toploto bolj kot druge). Če vidimo, da se na vrhu potice prehitro pečejo, jih proti koncu peke pokrijemo z alu folijo

Pečene potice pustimo v bijbah, da se počasi ohladijo. In šele ohlajene, zvrnemo iz "pekača" in jih potresemo s sladkorjem v prahu. 

Jagode in meta. Obožujem tako jagode kot meto in zato so zame to vedno zmagovalne kombinacije okusov. In če je sladoled še hitro gotov oz. takoj na razpolago, se ga splača omeniti in zapisati recept. Sicer ni ravno nek recept, saj je zadeva gotova v nekaj minutah, je pa definitivno ideja o kombinaciji okusa. 

O naravnih sladoledih brez aditivov, ki jih doma pripravljamo, sem že pisala. Pri nas jih zmeša naš prijatelj Jonas (aparat Yonanas), kot mu otroka pravita. Če kdo nima aparata, nič hudega, saj ga lahko zmešamo tudi v malo boljšem mešalniku oz. sesekljalniku. 

Sestavine:

1 lonček zamrznjenih jagod
1 zamrznjena banana
4-5 čokoladic after eight
sveža meta za lepši izgled 

Zamrznjene sestavine enostavno v mešalniku obdelamo, nato dodamo še čokolado in na hitro zmešamo. 

Z aparatom Yonanas pa pripravimo kremni sladoled tako, da nekoliko odtaljene, vendar še vedno zamrznjene   jagode in banane izmenično in v kombinaciji s čokolado dodajamo v aparat.

Kompot iz višenj je meni osebno en najboljših kompotov. Tokrat smo nekaj kozarčkov napolnili z običajnim kompotom, v nekaj le-teh smo pa dodali še rum in ga samo za mami preimenovali v rumov greh.  

Koliko višenj gre na liter vode, je odvisno, od tega kako velike višnje, kozarčke imamo in kako gosto jih z višnjami napolnimo. Po istem postopku lahko pripravimo kompot iz češenj ali drugega sadja. Dodatki oz. začimbe so po želji.  

Za našo tortico Črni gozdček, ki je brez moke in z makovim biskvitom, je letos poskrbljeno. 

Sestavine:

višnje
1 liter vode
400 g sladkorja
cimetova palčka
palčka vanilije

V liter vode vmešamo sladkor, dodamo cimetovo palčko in vanilijo ter segrevamo, dokler se sladkor ne stopi. Sladkano vodo z začimbami pustimo kakšnih 10 minut, da se sprostijo arome. 

Višnje operemo. Če želimo v kompotu višnje brez koščic, jih izkoščičimo, ni pa nujno. 

Sladkano vodo precedimo oz. odstranimo začimbe, dodamo višnje in vse skupaj segrejemo do vrenja. Višnje naj ne vrejo, ker bodo drugače popokale. Samo blanširamo jih cca 3 minute vsega skupaj. 

Vroč višnjev kompot previdno nadevamo v kozarčke, ki smo jih predhodno sterilizirali v pečici na 110 stopinj, kakšnih 10 minut. Če želimo, lahko dodamo v kozarčke še malo ruma. 

Kar je ostalo dišeče vode od kompota (in nekaj višenj), sem naložila v stekleničke, dobro zalila z rumom (lahko dodamo tudi malo terana) in zaprte stekleničke shranila v hladilniku do naslednjega dne, ko so pregrešno zmanjkale ob prijetnem filmu. 

Po tem, ko smo si v Celju na kmetiji Joštov mlin nabrali celo košaro višenj, jih je nekako bilo potrebno spraviti. V kaj in kako jih predelati, sta si zapovedala že otroka med obiranjem: SOK!

Po neuspešnem lovu za izposojo sokovnika (sok ga. Katje je namreč bil odličen - za recept klikni na povezavo) sem morala prešaltati na plan B. Tina, njihova hčerka, mi je omenila, da potem, ko naredijo sok, iz ostankov višenj skuhajo še marmelado. OK!

Iz teh sestavin oz. postopka dobimo gosti višnjev sok - sirup, ki ga pa komot razredčimo z vodo in bo sirup podoben bezgovemu. Vsak liter iztisnjenega soka razredčimo z litrom navadne vode in postopek nadaljujejo. 

Sestavine:

cca. 2, 40 kg višenj brez koščic
1 kg sladkorja na 1 liter soka
400 g sladkorja za marmelado
limona (1/2 na liter soka in 1/2 na marmelado)
1/4 žličke vanilije v prahu
2 polni žlici citronske kisline na liter soka
1 Džemfix Super za marmelado

Za višnjev sok damo višnje v sokovnik. Iz te količine mi je uspelo iztisniti cca 1,3 litrov gostega soka. Če želimo redek višnjev sok, zdaj dodamo enkrat toliko vode. 
Na vsak liter soka  vmešamo 1 kg sladkorja in 2 žlici citronske kisline, segrevamo do vretja ...

... odstranjujemo pene in mešamo, dokler se sladkor ne stopi. To traja par minut. Na koncu vmešamo še sok 1/2 limone.

Ker sem želela ohraniti čim več vitaminov v soku, sem segrevala le nekje do 80 stopinj. To je temperatura, kjer se uniči večina bakterij, ki bi drugače povzročile, da bi sok zavrel, hkrati pa temperatura, do katere se še ohrani večina vitaminov. Če nimamo termometra - to je temperatura tik pred vretjem. 

Pene sem shranila v drugi posodi - in tako iz "ostankov" otrokoma naredila sveži sok. Pene se namreč sčasoma utekočinijo, v steklenici bi pa pokvarile sok. 

Vroč sok nalijemo v vroče steklenice, ki jih steriliziramo skupaj z zamaški na 110 stopinj v pečici cca 10 minut. 
Steklenice s sokom zapremo, jih pokrijemo z odejo in pustimo, da se počasi cca 24 ur ohladijo. Steklenice shranimo v hladnem in temnem prostoru. 

Iz te količine sem dobila 2 litra soka. Sicer bi lahko "ostanke" višenj še enkrat spustila skozi sokovnik in dobila več soka, vendar sem želela tudi dobro in kvalitetno marmelado. Višnjeva marmelada je namreč odlična. 

Za marmelado stresemo ostanke višenj v lonec (teh ostankov je bilo za 1,2 kg), dodamo 400 g sladkorja, vanilijo v prahu, sok 1/2 limone in eno vrečko Džemfixa Super.

Ti moji ostanki mesa višenj so bili so še precej sočni in "mesnati", kot je vidno na sliki.

Vse skupaj segrejemo spet nekje do 80 stopinj in kuhamo tako kot našo najboljšo jagodno marmelado le 3 minute in mešamo, da se sladkor stopi. Marmelada bo sicer delovala še precej mehka, vendar je nikar ne kuhajmo več, ker z daljšim kuhanjem uničimo tudi dodani pektin in vsa njena dobra in zdrava hranila. Brez skrbi, marmelada bo, ko se ohladi, želirala.

Iz ostankov pen, ko se  le-te usedejo, si pripravimo takojšnjo porcijo višnjevega soka. 

After masaker party:

Rižota je nežnega, kremnega okusa in čili s katerim jo začinimo, ji da ostrino, ki jo po drugi strani spet ublaži sladkoba kozic. 
Kokosa, kot bi nekateri mislili ob vsej tej količini, se ne čuti preveč, saj ga okus curry paste postavi nekam v ozadje. 
Sestavine: vse sestavine lahko kupimo v bolje založenih trgovinah, kot so Mercator, Spar ipd. 

Sestavine:

330 ml kokosovega mleka iz pločevinke
200 ml kokosovega mleka 
1 lonček vode
1 lonček riža
2 žlički curry paste (Maercator, Spar, ...)
sveže zmlet poper
sol
čili
drobnjak
1 vrečka zamrznjenih kozic (Lidl)
oljčno olje

Zakaj kokosovo mleko v pločevinki? Ker ima le to zgoraj na vrhu zbrano vso smetano, spodaj je pa voda. Zato pločevinke pred odpiranjem nikar ne stresajmo. Smetano poberemo in jo shranimo do uporabe v lončku v hladilniku. 

V kozico nalijemo preostanek kokosovega mleka, kateremu smo odstranili smetano, drugih 200 ml kokosovega mleka (ta je lahko iz tetrapaka, lahko pa še en iz pločevinke - ni toliko pomembno), vodo ter dodamo riž. Solimo in kuhamo na zmernem ognju, dokler ni riž kuhan al dente. Rižota naj ne vre, ker bi bilo škoda uničiti vsa hranila, ki nam jih nudi kokosovo mleko. 

Ta čas si pripravimo kozice. Sicer bi kozice lahko vmešali v rižoto ob koncu kuhanja, vendar imam jaz raje, če so kozice pečene, ker take dajo mnogo več okusa. 
Zamrznjene kozice damo na cedilo, prelijemo z vodo (ne vročo!), da se se led nekoliko odtali. Kozice obrišemo s papirnato brisačo. Če imamo čas, jih pustimo na cedilu, da se odcedijo - vendar vseeno naj bodo suhe, ko jih damo pečt. 

Na malo oljčnega olja popečemo kozice. Žar naj bo fajn vroč, da se bodo kozice zapekle in n dušile. Če jih bomo počasi cmarili, bodo izpustile ves sok v ponev, kar pa ne želimo. Kozice so pečene v manj kot minuti. 

Pečene kozice damo v posodo s katero jih bomo postregli.

V kuhano rižoto vmešamo curry pasto, kokosovo smetano, ki smo jo prej pobrali z mleka ter podušimo minutko, da se okusi spojijo in postane rižota lepo kremna. 

Rižoto nadevamo na krožnik, začinimo s sveže zmletim poprom, čilijem in drobnjakom ter obložimo s kozicami pečenimi na žaru.

Jabolčno češnjeve rezine. Enostavne, odlične, brez peke, osvežilne in naredi jih lahko prav vsak. Uporabimo lahko seveda tudi druge kombinacije sadja: višnje, hruške, marelice, v bistvu vso sadje za kompot. 

Spodnji del rezin je sestavljen iz maslenih piškotov. Piškote nič ne drobimo, ampak jih enostavno zložimo na dno pekača. Ker jih ne drobimo, se izognemo, ne samo dodatnemu delu, ampak tudi kalorijam, ker tisti dodatek masla pri zdrobljenih maslenih piškotih je "tu mač".
Sledi plast dušenega sadja. Jaz dam ponavadi dušena jabolka in tako porabim vsa tista nagubana, stara jabolka, ki niso več guštna za jest. Dodamo lahko katero koli drugo sadje za popestritev rezin, lahko pa ostanemo samo pri jabolkih. 
Tretja plast je puding, kuhan na kompotu, v katerem smo kuhali jabolka.
Četrta plast je krema iz jogurta in smetane.
Rezine sem okrasila s kakavom v prahu, svežimi češnjami iz Goriških Brd, ki so mi jih dostavili prijatelji ter zame kot piko na i- z After eight čokoladicami, ki z okusom peperminta dvignejo okus in svežino rezin. 

Sestavine za pekač 20 x 20 cm:

1 paket maslenih piškotov
6 srednje velikih jabolk
košarica češenj (cca 250 g)
1/2 limone
3 vanilijevi pudingi (vrečke - prašek)
1 liter + 1 dcl vode
200 ml sladke smetane za stepanje
1/2 lončka čvrstega jogurta (cca 120 g)
2 + 4 + 1 žlica sladkorja
kakav v prahu
After eight čokoladice

Piškote v dveh plasteh položimo na dno pekača. 

Jabolka olupimo in narežemo na krhlje. Ne razrežemo jih pretanko, ker bodo drugače med kuhanjem razpadla. Jaz imam rada narezana na cca 1/2  debele krhlje, ker v rezini dajo nekaj v kar lahko ugrizneš.
Češnjam odstranimo koščico. Nekaj celih  češenj damo na stran za okrasitev torte.

V liter vode dodamo krhlje jabolk, češnje, 2 žlici sladkorja, iztisnjen sok limone in vse skupaj kuhamo par minut oz. dokler se jabolka ne zmehčajo. Ne smejo razpasti, še vedno naj bodo dovolj čvrsta, a mehka. 

Sadje s penovko poberemo iz "kompota"  in z njim obložimo plast piškotov. Sok, ki se bo cedil s sadja, bo lepo navlažil piškote. 

V soku, ki je ostal od kompota, zakuhamo puding. In sicer ...

V 1 dcl  vode z žlico dobro vmešamo vsebino 3 vrečk praška za puding in 4 žlice sladkorja (če ste sladki, lahko dodate več cukra). Lepo premešamo, da ni grudic. 

Tekočino v kateri so se kuhala jabolka zavremo in vkuhamo maso za puding. 

Puding vlijemo na sadje in dobro ohladimo. 

Na ohlajen puding namažemo kremo, ki smo jo pripravili iz jogurta, zadnjo žlico sladkorja in smetane za stepanje. V tekočo smetano damo jogurt, sladkor in enostavno vse skupaj stepemo v kremo. 

Po vrhu potresemo kakav, razporedimo češnje in nalomljeno čokolado in rezine pustimo v hladilniku kakšni 2 uri, da se krema stisne in okusi povežejo. 

Mi se naše sladice nismo mogli učakati in smo jo rezali že po kakšnih pol ure. Krema je sicer na vrhu bila še mehka, tiste, ki smo jih pa rezali po dveh urah, so pa bile perfektne. 

Ledena kava z meto in s koncentriranim mlekom je zame ena boljših ledenih kav. Lahko si jo pripravimo tudi v večjih količinah in shranimo v hladilniku za več dni. Le stekleničko dobro zapremo. 

Izbiro kave prepuščam vsakemu posamezniku. Mi doma prisegamo na Illy. Kavo skuhamo na esspreso mašino, lahko pa skuhamo tudi turško kavo, vendar jo potem precedimo.
Namesto sladoleda dodamo koncentrirano mleko (Mercator, Leclerc) in se tako hkrati izognemo dodatnemu sladkanju. 

Po želji lahko dodamo tudi kepico sladoleda, vendar takrat kava ni primerna za daljše shranjevanje. 

Sestavine: 

1 dcl espresso kave Illy
1-2 žlici koncentriranega mleka (Nestle)
2-3 listi sveže mete
4-5 kock ledu
3 kocke zamrznjene kave Illy

Kavo skuhamo in počakamo, da se nekoliko ohladi.  V kozarec damo led,  zamrznjeno kuhano kavo, meto ter koncentrirano mleko. 

Zalijemo s kavo, s slamico premešamo in uživamo v trenutku ledene kave. 

Mesna lazanja z dodatkom zelenjave. Volk sit in koza cela. Ker otroci prisegajo bolj na samo mesno lazanjo (zelenjavo raje vidijo posebej na krožniku), midva z možem pa obožujeva v lazanji poleg mesa tudi zelenjavo. 

Tokrat smo lazanjo obložili še paradižnikom, jajčevci in šparglji. Seveda pa lahko uporabimo tudi drugo vrsto sezonske zelenjave. Recimo kot ta Lazanja z bučkami. 

To je pa sladica mojega otroštva. Sveže pečen kruh z velikimi luknjami in jagode z vrta, ki smo jih kar na kruhu speštali z vilico. Malo cukra in malica je popolna. 
In potem smo upali, da dobimo čim večje luknje v kruhu, da bo več jagod padlo vanje. :))

Moja stara mama nam je za luknjico v kruhu vedno govorila, da se v luknjici skriva Bogec. In potem smo otroci gledali tiste luknje in z velikim "aaaaaa!?", ničesar razumeli. :)  Hahahaha. No, delno je imela prav, ker je tak kruh res božanski, z bogecom ali brez v luknjah. 

Zakaj Trubarjev hlebec? Ker moj mož pravi, da ob tem kruhu vedno vidi P. Trubarja, kako prelomi takšen kruh z rokami. 

Sestavine:

400 g bele moke
200 g črne moke
1/2 kocke svežega kvasa
 cca 4,5 dcl vode (vse moke niso enako "mokre")
1 žlička soli
1/2 žličke sladkorja

1 košarica sladkih jagod Panvita
nekaj malin
sladkor v prahu

Obe moki presejemo v skledo, naredimo jamico in v jamico nalijemo toplo vodo. Dodamo nadrobljen sveži kvas, sladkor in počakamo cca 8 minut, da se naredi kvasec.  
Ko je kvasec narejen, dodamo ob strani sol in z mešalnikom mešamo. Mešamo vsaj 15 minut, da se gluten, ki poskrbi za lepkost testa lepo razvije in testo postane svetleče in lepljivo kot na zgornji sliki. 

Testo damo za cca pol ure vzhajat. Posodo pokrijemo s krpo. Testo bo naraslo nekje za 4x.  

Ker je testo še vedno precej mehko, si papir za peko, na katerega bomo "vlili" testo, dobro pomokamo. Pomokamo si tudi roke. 
Ko je testo na papirju, primemo robove testa in jih nežno, "prilepimo" na sredino testa. To lahko ponovimo večkrat. Ne mesimo preveč, ker bomo drugače iztisnili iz testa zračne mehurčke in kruh ne bo imel luknjic. 

Kruh pečemo v že ogreti pečici na 200 stopinj cca 50 minut. 

Jaz ga pečem na krušni plošči in ga pustim v pečici malo dlje časa. Skorja je lepo hrustljava, notranjost pa mehka in luknjasta.

Kruh je pečen, ko votlo zadoni, če po njem potrkamo. Pečen kruh ohladimo na rešetki. 

Ni boljše sladice, kot sveže pečen kruh z veliiiiko svežih in samo z vilico pretlačenih sladkih jagod s čisto malo sladkorja v prahu. Tokrat so jagodam delale družbo še maline. 

Jagod se vsako pomlad razveseli tako mlado kot staro. Kako ne bi? Poleg tega, da nam jagode pocedijo sline obogatijo tudi marsikatero sladico in dajo najboljšo Jagodno marmelado ali džem. Čeprav so jagode sestavljene iz 90 % vode, so njene terapevtske učinkovine precejšnje.

Da jagode vsebujejo veliko  vitamina C (krepi imunski sistem), vedo tudi otroci. Redki pa vemo, da kot navaja strokovnjak K. Oberbeil, vsebujejo jagode tudi veliko antocianinov, bogatih s karotini, ki v našem črevesju pomagajo pri prebavnih težavah, kot sta napenjanje in driska. Jagode so bogate tudi s folno kislino, kalijem (znižuje krvni tlak in količino vode v tkivih), manganom (pomaga pri presnovi, proizvaja kosti in kri, prehranjuje živčevje in možgane, skrbi za lase, spolno poželenje ter spodbuja nastajanje hormonov v ščitnici). 

Jagode so tako idealne za čistilno in odvajalno kuro, h kateri ni potrebno nikogar siliti. :))

Osvežilna krema iz jogurta, smetane, mascarpone sira in bele čokolade je res enkratna in se čudovito "zveže" s sladko-kislimi kandiranimi češnjami. 

Moj mož, totalno anti jogurt fan, ki je trpel kot hudič, ko je moral otroka hraniti z jogurtom, je zmazal od šuba dva kosa te torte. Vonj jogurta se v torti ne čuti, ostane pa po njem v kremi svež okus. Tortica je relativno hitro gotova in res vredna greha in vseh tistih žlic cukra v glazuri. 

Preden pade kakšno vprašanje glede stepanja jogurta s smetano: ja, gre. :) In še glede dodatnih utrjevalcev:  ne, krema ne potrebuje nobenih fix-ov, želatin. 

Za brezglutensko varianto oz. biskvit brez moke predlagam izbiro med tema dvema biskvitoma: Sveža limonina torta "al gusto d uomo" z biskvitom iz bučnic in Torta črni gozdiček z makovim biskvitom in cappuccino kremo. 

Sestavine za biskvit (premer: 22-23 cm): 

4 jajca
4 žlice sladkorja
4 žlice moke
4 žlice soka pomaranče (ali drugega agruma)
4 žlice bezgovega soka za navlažitev biskvita (lahko kaj drugega)


Sestavine za jogurtovo kremo (morajo biti hladne):

500 g mascarpone sira
500 ml sladke smetane za stepanje
1 creme fraiche (200 g) - Lidl, Spar (ima celo brez laktoze)
1 čvrsti jogurt (cca 200 -240 g)
1/4 žličke vanilije v prahu
100 g bele čokolade


Sestavine za glazuro češenj:

cca 500 g izkoščičenih češenj
15 dobrih žlic sladkorja
1/4 žličke vanilije v prahu
1/2 limone

Najprej si pripravimo biskvit. 

Rumenjake in sladkor z mešalnikom, na najvišji hitrosti, mešamo kakšnih 8 minut, da masa naraste vsaj za 4 x in nastane lepa rumenjakova krema. Ta faza je ključna za dober biskvit. Pa ne samo pri tej torti, ampak vseh biskvitih. Rumenjake je potrebno namreč fajn raztepsti, ostalo naredijo zakoni biokemije. ;) 

K rumenjakovi kremi vmešamo po žlicah izmenično sveže iztisnjen pomarančni sok in moko. Namesto pomaranč lahko uporabimo sok kateregakoli agruma. Pri tem biskvitu se držimo le pravila 4:4:4:4. 

Beljake stepemo v sneg in ga  nato z lopatko in narahlo vmešamo od spodaj navzgor v maso, da ostane v masi čim več zraka in bo biskvit rahel. Če se le da v biskvitih poskušam ne uporabljati kemije v obliki pecilnih praškov, sploh kadar gre za nizke biskvite. 

Maso za biskvit zlijemo na pekač obložen s papirjem za peko in ga pečemo v že ogreti pečici cca 20 minut na 180 stopinj. 

Pečen biskvit ohladimo.

Med tem, ko se biskvit peče, si pripravimo glazirane češnje. 

Češnjam odstranimo koščice, jim dodamo 5 dobrih žlic sladkorja, sok 1/2 limone in vse skupaj v kozici kuhamo na zmernem ognju cca 5 minut. Ves čas mešamo, da se sladkor stopi in sladkorjeva glazura objame češnje. 

V sok, ki je ostal od kuhanja češenj, dodamo preostalih 10 dobrih žlic sladkorja in kuhamo na skoraj najvišji temperaturi kakšnih 5 -10 minut, da "voda" skoraj izpari in ostane lepljiva glazura. 
Postopek je enak kot pri kuhanju karamele. Sladkor v bistvu pustimo, da karamelizira, kar se pa ne bo zgodilo, dokler je preveč tekočine ali kuhamo na prenizki temperaturi.

Kdaj je zadeva gotova? Naredimo preizkus z žlico. Kapljico glazure kanemo na hladen krožnik ali pult. Če kapljica postane takoj lepljiva, postopek kuhanja zaključimo. 

Glazuro pustimo na pultu, da se ohladi na sobno temperaturo in postane lepljiva. Posode ne dajemo v hladilnik, ker bo postala glazura pretrda in z njo ne bomo mogli lepo oblivati češenj. 

Med tem, ko se glazura kuha, si pripravimo osvežilno kremo z jogurtom. 

V posodo vlijemo smetano za stepanje in jogurt ter stepemo smetano. Brez skrbi, nastala bo lepa krema oz. jogurtova stepena smetana, brez da bi dodali kakšen koli krem fix ali želatino. Čudovito delujeta skupaj. Samo hladna naj bosta. 

Hitrost na mešalniku zmanjšamo in vmešamo po žlicah mascarpone sir, creme fraiche ter vanilijo v prahu.  

Nad vodno kopeljo stopimo belo čokolado. Pazimo, da nam voda ne kapne v čokolado, ker se bo čokolada sesirila. Ko dodajamo stopljeno čokolado v kremo, z mešalnikom ves čas mešamo,  da se nam zaradi hladne kreme ne naredijo grudice čokolade.

Kremo shranimo v hladilniku, dokler se bikvit ne ohladi. 

Ohlajen biskvit navlažimo z bezgovim sokom. Lahko uporabimo tudi kakšen drug sirup oz. sok, ampak ta je lepo sladko-kiselkastega okusa in se odlično ujemo s sladko - svežo kremo in češnjami. 

Biskvit položimo na pladenj, na katerem bomo torto servirali. Okrog biskvita postavimo obod pekača in biskvit obložimo s kremo. 

Torto shranimo v hladilniku vsaj za kakšni dve uri, da se krema lepo stisne na biskvit in ohladi. 

Na ohlajeno torto zložimo ohlajene glazirane češnje, ter prelijemo z glazuro. 

Najboljša je na drugi dan, ko se biskvit še navlaži od kreme in okusi v kremi spojijo. 

Sol je najpomemnejša začimba v kuhinji. Čeprav jo mnogi ne uvrščajo med začimbe, ampak osnovno živilo, sem mnenja, da je pomembnejša od marsikatere druge začimbe, saj da jedi žmaj, okus. In ne samo količina soli, tudi trenutek, kdaj jo dodamo živilu, odloča o okusu jedi. 

Zakaj imajo jedi, pripravljene s popolnoma enakimi sestavinami, lahko različen okus, različno vsebnost hranil, kvaliteto, čeprav jih kuhamo enako dolgo? 

Se spomnite biologije in kemije v OŠ? Kaj pa osmoze in difuzije? Ne? Ta dva zakona sta poglavitna v kuhinji in če ju obnovite, boste razumeli, zakaj so ene jedi okusnejše od drugih.

Potem sta pa tukaj še dva pomembna dejavnika: čas kuhanja in temperatura obdelave nekega živila, ki vplivata ne samo na okus, ampak tudi kvaliteto živila in konec koncev na zdravje našega telesa. O, ja!

Kvalitetno lahko živimo tudi brez nekih dragih super živil, ki prihajajo z drugega konca sveta in za katere sem osebnega mnenja, da so samo moderna marketinška mana. Pri nas imamo zastonj superživila, ki rastejo v gozdu, travnikih, pa potem še na kakšnem babičinem vrtu itn. Ni vse zlato kar prihaja iz tujih dežel zapakirano v "zlate" in drage vrečke. V bistvu se tudi to "zlato" spremeni v samo navaden pepel, če ga pravilno ne obdelamo. 

Zakaj bi nekdo kupoval vsaj enkrat dražja, ekološko pridelana živila, če jih potem skozi postopek kuhanja, obdelave uniči in je končni izdelek enak ali še slabši? Zakaj metati denar in hranila skozi okno? Zakaj kljub vsem navodilom kaj uživati za naše zdravje ni učinka? Ker enostavno z nepoznavanjem osnovnih procesov v kuhinji vse najboljše poženemo v kanalizacijo. 

Zelenjavo kuhamo vedno v slani vodi . Zakaj? 

Če je voda, v kateri plava zelenjava, slana, s tem zakonom osmoze preprečimo, da bi voda vstopila v zelenjavo, da bi celice nabreknile, stene popokale in se bogata vsebina iz zelenjave izlila v vodo. Če smo kuhali zelenjavno jušno osnovo, bi bilo to ok, če pa kuhamo zelenjavo kot prilogo, ki mora imeti poln okus, bo pa taka zelenjava brez "vsebine" in polomija, ker bo jed izgubila okus ali pa bo vsa zelenjava enakega okusa. 
In tako kot zgoraj, če upoštevamo še krajši čas kuhanja in kuhanje na zmerni temperturi (ali dušenje), bo taka zelenjava ohranila več okusa, več hranil, vitaminov, mineralov, barvo in vaši otroci jo bodo tudi rajši snedli. 
Pomislite, koliko več denarja odštejejmo za kvalitetno, ekološko, bio zelenjavo in koliko tega denarja zlijemo potem v odtok, če živilo ne pripravimo pravilno? Kaj nam od tega ostane?

Kako postavimo pokonci ovenelo solato, zelenjavo? 

Solata, ki smo jo pozabili na pultu in je postala mehka ovenela, lahko nazaj "oživi". Kako?

Če jo namočimo v hlado vodo, bo solata sicer nekoliko prišla k sebi, ker se bodo celice napile vode, vendar kaj se bo potem zgodilo s hranili? Hranila, vitamini, minerali bodo zaradi zakona osmoze prešli v vodo, če jo bomo namakali predolgo. Tako, nam bo ostal sicer veliko bolj sveži list, vendar žal brez vsebine. 

Zato celo glavo solate namočimo v hladno slano vodo. Hladna voda bo solato osvežila, sol bo pa poskrbela, da bodo v solati ostala tudi hranila oz. njena vsebina. 

In samo zato, ker ne upoštevamo procesa osmoze, smo lahko kljub temu, da uživamo dovolj sadja in zelenjave slabokrvni (izključujem bolezenska stanja telesa) brez energije, brez "sijaja" in naša hrana nima tolikšnega žmaja kot od nekoga drugega, čeprav uporabljamo enak recept. 

Podobno. Zakaj neko meso prej solimo, ga dajemo v pac, drugo pa ne? Če imamo manj kvalitetno meso, ga bomo s tem, ko ga bomo dali v pac, zmehčali in tako meso veliko bolj okusnejšo, oz. predvsem "žvečljivo". 

Kakšenga bifteka ali drug del kvalitetnejšega, nežnejšega mesa seveda ne bomo soljenega puščali stati. Solili ga bomo tik pred peko oz. celo, ko je že v ponvi. To meso prav tako ne bomo "cmarili" na nizki temperaturi, ker nam bo vsa vsebina iztekla iz njega in bomo dobili "gumijast podplat". Zato steake, bifteke, sv. ribice vedno vržemo na razbeljen žar ali ponev, da se zunanjost hitro zakrkne - zapeče in ostane notranjost mesa še vedno rahlo rožnata z vso sočno, guštno vsebino, ki nima kam odtečti. Tako pripravljeno meso je zato tudi potem mehko oz. rečemo: "da se topi v ustih". 

Edina dieta v katero verjamem, je, poznavanje zakonitosti obdelave hrane, sestavljenost živil, energetsko vrednost živil, poznavanje fiziologije telesa. Matematika, biologija, kemija. To so diete v katere verjamem. Niti slučajno me nikoli ni prepričala ločevalna dieta, dieta z raznimi čang šlang čaji, praški, ki topijo maščobo, plastičnimi folijami, ki se ovijajo okrog telesa in podobnimi neumnostmi. Za vse te dieti, lahko napišem, da so kot sanjska posojila, ki jih ponuja prebrisan folk obupanim ljudem, ki se na koncu znajdejo še v slabši situaciji. Sliši se prelepo, da bi bilo resnično. 

Pa začnimo pri pašti, beli moki, ki so jo vsi tako zelo otepajo. 

Al dente pomeni, da so testenine kuhane "na zob" oz. tako, da jih z zobmi moramo pregrizniti in ne da nam le-te razpadejo v ustih. Zato kuhane testenine splahnem z mrzlo vodo in s tem preprečim, da bi se še naprej kuhale oz. razpadale na enostavne sladkorje. Zakaj je to pomembno? Vsi tisti, ki želite shujšati, berite naprej! 

Ne samo, da so al dente kuhane testenine polnejšega okusa, razlika je velika tudi v kalorijah. Poznamo namreč prazne in poznamo polne kalorije. Pa gremo nazaj k biokemiji. 

Prazne kalorije: so enostavni sladkorji (glukoza, fruktoza, galaktoza) ter namizni sladkor, laktoza (mlečni sladkor): pomeni, da se ti sladkorji zelo hitro prebavijo in če jih vnesemo v naše telo preveč, se še hitreje zalepijo na rit, če jih v tistem trenutku ne porabimo.  Ti sladkorji oz. OH nam dajo zelo malo energije, od njih naše telo nima nobenega haska. V to skupino OH spada tudi sadje. Za slednjega sicer nikakor ne moremo reči, da nima telo od njega koristek, ker bi bila to debela laž (vitamini, minerali, …), sem ga pa tukaj omenila zato, ker so njegovi OH pomembni pri hujšanju.  Mnogi namreč v fazi hujšanja presedlajo na sadje in se potem čudijo, da se teža ne zmanjša, lačni so pa skozi.
Zato v fazi hujšanja: izognite se sadju, ki vsebuje veliko OH oz. fruktoze. Grozdje vsekakor spada v to skupino. Prazne kalorije so tudi vse karamele, bonboni, napolitanke, lizike, torej sladkarije. 

Polne kalorije: to je skupina oligosaharidov, torej sladkorjev oz. OH, kamor spadata škrob in celuloza. Le-ti predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in enakomernejšo porabo telesnih zalog. Enostavno povedano: telo porabi za njihovo razgradnjo več energije, po njih ne bomo takoj lačni, pa tudi ne zalepijo se nam tako hitro na rit. V to skupino spada: krompir in konec koncev tudi naše testenine oz. moka. 

OH so osnovno hranilo za naše živce, zato jih potrebujemo in se jim ne moremo v celoti odreči. Sicer lahko izbiramo med kvalitetnješimi OH (polnozrnata moka, ajdova moka, prosena moka), ki pa spet ne bodo nič bolj kvalitetnejši od navadne bele pašte, če je ne znamo pravilno pripraviti. 

In zdaj pridemo do ključne "al dente" - pravilno pripravljene faze testenin. 

Čim dlje bomo testenine kuhali, bolj bodo mehke, razkuhane, tem bolj se naši sestavljeni OH spreminjajo v enostavnejše OH. Enostavno povedano: z vsako sekundo ali gramom razkuhane pašte, se nam bo večala ta zadnja, če teh OH ne bomo takoj porabili s športno aktivnostjo. Ker naše telo jih v takšni razkuhani obliki in vsej količini ne rabi. Žal. 

Telo največ OH potrebuje dopoldne (šolarji - učenje - hrana možganov) ter fizični delavci, športniki, za energijo pred treningi oz. delom. Popoldne (tam po 16. uri) telo novega vnosa OH ne potrebuje več. 

Še ena pomembna faza, ki ima veliko prstov vmes pri okusu pripravljene jedi. 
Različna zelenjava vsebuje različne vitamine, sestavine, ki dajo jedi določen okus. Eni "okusi" so boljše razvijejo in vežejo v vodi, drugi v maščobi. 

Primer: kuhanje zelenjavne enolončnice. Enolončnica, kjer bomo čebulo, česen, korenček, por, rdečo papriko najprej popekli oz. popražili na maščobi, bo veliko bolj okusnejša od zelenjavne enolončnice, kjer vso zelenjavo hkrati stresemo v vodo. Korenček je že ena taka zelenjavnica, ki ljubi maščobo in da veliko žmaja. Tega ne pozabimo pri pripravi Milijonske juhe, Zelenjavne juhe s krpicami, Bolognese omake, Enolončnici z lečo, Ričetu, itd. 

p.s.

In zato bom vedno kritična do vseh špageterij, kjer mi postrežejo z razkuhano pašto. Od oštarije specializirane za pašto pričakujem, da so specialisti na tem področju, da mi postrežejo z al dente in kvalitetno pripravljenimi testeninami, ker take tudi pričakuje in plačam. Ne me pa žaliti z razkuhanimi testeninami, zaračunati zanje več EUR in če kaj povem, napišem me jezno in postrani gledati. Če pa je komu všeč in je pripravljen za take testenine plačati, pa tudi  prav. Me zanima, kako bi reagirali v primeru postreženega gumijastega podplata namesto zrezka. ;) 

Rahla kokosova krema, sadje in metin žele. Enkratna torta za poletno osvežitev. V želeju lahko utopite katerokoli sadje, ki ga imate  na razpolago in z njim naredite mozaik, mandalo na vrhu svoj torte.

Pri nas so tokrat na torti znašle rdeče Panvitine jagode, maline in borovnice. 

p.s.
Če vam je za peko biskvita prevroče, ga  brez slabe vesti kupite že pečenega. Dobite ga v vseh trgovinah z živili. ;)

Sestavine za biskvit (premera cca 22 - 24 cm):

4 jajca
3-4 žlice sladkorja
4 žlice moke
3 žlice svežega pomarančnega (ali limoninega) soka

Krema:

500 g mascarpone sira
250 ml smetane za stepanje
200 g kokosove kreme (Lidl) 

Metin žele:

300 ml vode
3 žlice sirupa iz mete 
1 želatina fix (dr. Oetker)

Ostalo:

sadje (maline, jagode Panvita, borovnice)
4 žlice metinega soka (sirup +voda) za navlažitev biskvita

Če nimamo kokosove kreme, nad soparo stopimo pest bele čokolade. Potrebujemo pa še par žlic kokosove  moke (po okusu). 

Najprej si pripravimo biskvit.

Rumenjake s sladkorjem penasto zmešamo. Nastati mora lepa nežno rumena krema, kateri volumen se poveča vsaj za 4 x. Za to je potrebno mešanje na najvišji hitrosti cca. 8 minut. Ta rumenjakova krema je ključna za dober biskvit. 
Hitrost na mešalniku zmanjšamo in dodamo še presejano moko in sok. Po želji lahko dodamo tudi lupinico. 
Beljake stepemo posebej in jih z lopatko previdno vmešamo od spodaj navzgor.

Maso za biskvit zvrnemo na pekač obložen s papirjem za peko in pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj, cca 20 minut oz. odvisno od pečice. Biskvit preverimo z zobotrebcem. Če je zobotrebec suh, ko ga izvlečemo iz biskvita ali če biskvit ne "zašumi", ko ga s prstom rahlo pritisnemo, je pečen. Jaz se orientiram na nos. Ko je biskvit pečen, zadiši iz ventilacijske pečice. :))

Za kokosovo kremo najprej stepemo ohlajeno sladko smetano. Jaz uporabljam smetano za stepanje, ker že vsebuje sredstvo za strjevanje in ni nevarnosti, da bi se spremenila v maslo. ;) 
V stepeno smetano počasi, po žlicah, vmešamo ohlajen mascarpone sir. 
Nato pa z lopatko (ne z mešalnikom!) narahlo vmešamo cel lonček kokosove kreme. 
V primeru, da kokosove kreme nimamo, je zdaj čas, da vmešamo stopljeno čokolado (nekoliko ohlajeno) in kokos. Čokolado vmešamo obvezno z mešalnikom. Zakaj? Ker sta mascarpone in smetana ohlajena, bi se čokolada v stiku z njima začela strjevati in bi v kremi nastale grudice. S kokosovo kremo te bojazni ni. Ker pa je sladka in ne želimo, da se nam krema utekočini, jo vmešamo z lopatko.

Kremo damo v hladilnik, da se lepo ohladi, okusi povežejo in nekoliko stisne. 

Ohlajen biskvit navlažimo z metinim sokom (premešamo metin sirup z vodo) in premažemo z ohlajeno kremo. >> V hladilnik z njo!

Metin žele

Po navodilu iz vrečke za želatino fix pripravimo metin žele. Namesto 400 ml vode, kot piše na vrečki, uporabimo le 300 ml vode in metin sirup. Ker se žele ne bo takoj začel strjevati, počakamo nekaj časa in šele, ko vidimo, da začne želirati, ga prelijemo po sadju, s katerim smo med tem obložili kremo. 

Hrustljav polnozrnat kruhek, šparglji, česen, zapečen sir in jagode povrhu. Povem vam, odlična kombinacija, primerna kot topla predjed kot priloga ali kot prigrizek, malica in konec koncev tudi kot večerja. Nam je zelo všeč. 

Sestavine:

1 šopek zelenih Panvitinih špargljev
3 polnozrnate štručke
oljčno olje
2 buffalo mocareli (ali en paketek mini mocarelic)
riban grana padano sir (ali parmezan)
sladke jagode Panvita
sveže zmlet poper
česen v prahu
1 limona

Šparglje očistimo in jim odlomimo spodnji oleseneli del. Kako vemo do kje odlomiti? Enostavno primemo špaglje v spodnjem delu in tam, kjer se steblo prelomi, je to to. 

Polnozrnate štručke prerežemo, jih pokapljamo s kvalitetnim oljčnim oljem in nanje položimo šparglje.

Po špargljih posipamo riban grana padano sir ter česen v prahu. Uporabimo lahko tudi parmezan, vendar je nam trenutno bolj všeč grana padano, ki ni tako izrazitega okusa. 

Spodnje dele špargljev obložimo z natrgano mocarelo, pokapljamo še malo z oljčnim oljem in začinimo s sveže zmletim poprom. 

Bruskete s šparglji pečemo v že ogreti pečici na 220 stopinj (lahko tudi poševno) nekaj minut oz. dokler mocarela ne dobiti zlato-rjav odtenek. 

Po pečenih brusketah s šparglji pokapljamo nekaj soka limone, obložimo z jagodami ter jih postrežemo še tople. 

Panang Gai se sliši zapleteno, vendar je jed zelooo enostavna in hitro pripravljena. V bistvu precej hitrejša od našega piščančjega paprikaša, če sodimo po skoraj enakem  izgledu (To sta izjavila moja otroka, ko sta pogledala v pisker: "U, paprikaš bo! Zakaj pa diši drugače?"). 

Pang Gai je tajska jed oz. kari pripravljen iz kokosovega mleka. Ta spodnji recept ni moj, ampak sem ga dobila v knjižici receptov: Tasty Thai, skupaj s sestavinami podjetja Itu-Imex oz. Mercatorja v sklopu kuharskih izzivov kuhaM. Kari lahko postrežemo s kuhanim rižem ali rezanci: riževimi, jajčnimi, po želji. Dodamo mu pa lahko tudi različno zelenjavo. 

Doma sicer kdaj pa kdaj pripravljamo azijske jedi, vendar zelo poredko. Starejši otrok ima namreč alergijo na sojo in sojine lecitine in ker je v vseh teh azijskih omakah prisotna soja, smo primorani jedi prilagajati. To pa potem ni več to. Tudi bograč brez čebule ali divjačine, ni več bograč. ;)

Sestavine po original receptu: 

500 g piščančjih prsi
1 skodelica kokosovega mleka
3,5 žlice karijeve paste
1/2 žlice sojine omake
1 žlica ribje omake
2 žlici rastlinskega olja
tajski čili
bazilika 


Sestavine, ki smo jih mi uporabili:

600 g piščančjih prsi (100 g pač nismo dajali na stran)
250 ml kokosovega mleka
1-2 žlici karijeve paste
1/2 žlice sojine omake
1 žlica ribje omake
2 dobri žlici kokosove smetane
sol
maščoba
mladi grah z viticami 

Meso operemo, ga obrišemo do suhega in razrežemo na kocke. Začinimo ga s sojino omako, nekoliko solimo in zlato popečemo. 

V drugo ponev damo žlico maščobe, kokosovo mleko in karijevo pasto. Premešamo ter kuhamo 2-3 minute, tam nekje na 80 stopinj, da se sestavine med sabo lepo spojijo. Ne priporočam vrenja, ker bi bilo škoda uničiti zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje kokosovo mleko. Sploh, če uporabimo kakšno kvalitetno kokosovo mleko. 
Nato dodamo  ribjo omako, čili ter kokosovo smetano.

Pečenega piščanca dodamo pripravljeni omaki iz kokosa (tudi omako iz ponve, ki je ostala od piščanca) premešamo in na nizkem ognju kuhljamo kakšnih 5 minut, da se vse skupaj spoji. 

Če bomo dodajali h kariju zelenjavo, jo narežemo na manjše trankce in jo, če nimamo voka, v ponvi na močnem ognju hitro popražimo.

Med tem časom si pripravimo riževe rezance Mamy. Vsebina vrečke zadostuje za 4 osebe. 

Vodo zavremo, odstavimo z ognja in rezance potopimo v vodo za 3 minute. Rezance nato odcedimo in obvezno splahnemo z mrzlo vodo, da se nehajo naprej kuhati. 

H kariju lahko postrežemo tudi na vodi kuhan riž.

Kari postrežemo z vejico bazilike in na tanke rezance narezan tajski čili. 

Ker tajskega čilija mi v trgovinah nismo našli, smo pa pri babici dobili mlade stroke graha in vitice, smo si ga postregli kar s tem. Teknilo nam je. :) 

Osvežilno in trenutno zelo aktualno pijačo Hugo, ki je pripravljena iz kombinacije vina in bezgovega soka, si lahko zelo hitro in predvsem kvalitetneje pripravimo tudi doma. Potrebujemo le odličen bezgov sok (upajmo, da smo si naredili dovolj letne zaloge, ker tole bo šlo za med v poletnih mesecih) ter kvalitetno vino. 

Jagode. Rose Marof. Bezeg.

Sestavine:

1 dcl vina Rose, Marof
0,75 dcl mineralne vode
cca 1 žlica bezgovega sirupa (odvisno od sladkosti sirupa)
2-3 sladke jagode Panvita

Sestavine nalijemo v kozarec in z jagodo na palčki naš koktejl previdno premešamo. 

Laški rizling. Meta. Limona. Bezeg.

Sestavine: 

1 dcl vina Laški rizling, Marof
0,75 dcl mineralne vode
 1 žlička bezgovega sirupa
 1 žlička metinega sirupa z limono
1-2 rezini limone
2-4 listi mete

Vse sestavine nalijemo v kozarec in z meto in limono nabodenimi na palčko previdno premešamo. 

Glede na "zunanje okoliščine" si lahko razmerje količine alkohola in mineralne vode v pijači prilagodimo.  ;)