Babico Luce oz. baka, kot jo kličem že več kot 30 let, poznam še iz otroških let, ko smo s starši dopustovali v njeni hiši v Brodarici pri Šibeniku. Vsi otroci smo jo takrat klicali baka in tudi moji otroci je ne kličejo drugače.

Baka Luce šteje 86 let. Ni jih videti, še manj čutiti. O njeni energiji, volji do življenja, dela, lahko samo sanjam. Ni take sorte babica, ki bi jamrala o bolezni, čakala na smrt. Ne, za to preprosto nima časa. 

Čeprav si je pred leti zlomila kolk, je poskočna in druge bolezni ne pozna. Še ne dolgo nazaj je šla vsako jutro peš v več kot 6 kilometrov oddaljen vinograd ali polje delat. No, za mene, in verjamem, da tudi za koga drugega, je bila takrat še noč. In še preden smo vstali, je bila že nasmejana nazaj. Priznam, meni je to nepojmljivo. Vem, kako je delati v vinogradu in na polju. Vem, ker sem kot otrok tudi sama pomagala očetu. Vem, kako smo bili utrujeni. In da to počne ženska še pri sedemdesetih, osemdesetih, je zame preprosto nepredstavljiva zgodba. 

Pametni kolač. Zakaj pametni? Ker si iz ene mase in ene peke kolač sam naredi biskvit, kremo in podlogo. Kolač je po okusu nekaj vmes med kremno rezino, vanilijevim pudingom in biskvitnim kolačkom. Recept zanj sem našla na čudovitem blogu Monike Topolko -  Bake Noir in me je takoj prevzel. Še isti dan sem ga morala preizkusiti. :))

Masa za kolač je precej tekoča in ko jo vlivaš v pekač si skoraj siguren, da je nekaj narobe in da kolač ne bo uspel. Ampak bo. Kolač je odličen isti dan ali na drugi dan. Daljše hrambe pa ne svetujem, ker bo  postal "gumijast".  Jaz ga zato delam v pekaču, mere 20 x 20 cm. Za nas 4 in še kakšnega gosta zraven ga je čisto dovolj. 

Sestavine (vse morajo biti sobne temperature): 

500 ml mleka
4 jajca
130 g sladkorja
 125 g zmehčanega masla
5 žlic gladke moke (130 g)
1/2 žličke vanilije v prahu
ščep soli
limonina lupinica 1/2 limone
par kapljic limoninega  soka

sladkor v prahu

Rumenjake in sladkor stepemo v kremo. Za to bo potrebno vsaj 8 minut miksanja na najvišji hitrosti. Krema bo nastala lepo puhasta in narasla vsaj za 4 x. 

Nato dodamo zmehčano maslo in vanilijo, moko z lupinico ter na koncu mleko.

Beljake stepemo v sneg s 3 kapljicami limoninega soka in soli. 

Beljake z metlico narahlo vmešamo v maso. 

Ker je masa precej tekoča, uporabimo pekač, kateremu stranice dobro tesnijo. Dno pekača pokrijemo s papirjem za peko in stranice dobro premažemo z maslom, da se nam kolač med peko enakomerneje ob stranicah dvigne. 

Maso vlijemo v pekač in damo takoj pečt v že ogreto pečico na 165 stopinj. Kolač pečemo 60 minut. Če nam zgoraj skorjica na kolaču prehitro rjavi, jo med peko pokrijemo s papirjem za peko. Pečenemu kolaču se sredica še vedno narahlo premika kot žele, ko stresemo pekač. 

Pečen kolač pustimo v pekaču, da se ohladi.  Nato ga shranimo za vsaj 3 ure v hladilniku in čakamo, čakamo. 

Ohlajen kolač narežemo na kockice in posipamo s sladkorjem v prahu. Višina kolača približno 4-5 cm. 

Voda s sadjem, sadna voda, osvežilna voda z okusom sadja, … kakor kdo želi. Definitivno je pa boljša in kvalitetnejša in manj sladka kot tista iz plastenke. 
Doma vode za odžejanje  že dolgo ne kupujemo več. Na srečo je voda pri nas dobra, pitna. 
Vodo s sadjem si lahko pripravimo tudi v stekleničkah za na pot. Osvežitev in malica v enem, če jo shranimo v kakšni hladilni torbi ali hladilni plastenki/steklenički.

Sestavine:

košarica jagod Panvita
košarica malin
košarica borovnic
1 limona ali mandarina, pomaranča, limeta
sveža meta ali melisa
kandirani ingver namesto sladkorja
metin sirup
bezgov sirup ali rabarbarin sirup
led
voda
ali drugo sadje

Sadje očistimo in večje kose narežemo. Metine liste oskubimo. 

Kandirani ingver, domači sirup (bezgov, metin, rabarbarin ipd.) uporabimo namesto sladkorja. Lahko se pa popolnoma izognemo cukru. Po želji. 

Sadju za več svežine dodamo led in zalijemo z vodo. 

Vodo s sadjem lahko užijemo takoj, še boljše pa je, če v hladiniku odstoji kakšno urco, da sadje pusti svoj okus.

Kombinacij priprave je ogromno. Izberemo sezonsko sadje, oz. sadje, ki ga imamo radi. 

Bučke, bučke, ... Letos je bilo res plodno obdobje za njih. :))) Bučke nam že nad ušesa gledajo ven, tako, da sem jih tokrat morala zakamuflirali v zloženko z ajdovo kašo in mletim mesom. Zelo okusno pride. Zgleda sicer bolj kot lazanja, vendar je brez testenin, ki pa jih ob ajdi sploh ne bomo pogrešali. 

Zloženko lahko pripravimo samo v zelenjavni kombinaciji. Pri nas, zapriseženih mesojedcih, brez mesa težko gre. 

Sestavine:

500 g mešanega mletega mesa (70 % svinjskega + 30 % govejega)
4 paradižniki
1 srednje velika bučka
1 večja čebula
3 stroki česna
3 dcl domačih pelatov 
sol
sveže zmlet poper
sveža bazilika
sir
pršut
oljčno olje

Dno pekača premažemo z domačimi pelati in obložimo z na tanko narezanimi bučkami. Za ta natančen julienne bo najboljše, da uporabimo rezilo za sir. Vsi tisti, ki me redno berete, veste, da ne maram julienna. :)) Po moje, če bi se tehnika imenovala Marco, bi mi bolj "sedel/a". :))

Bučke ponovno premažemo s pelati.

V ponvi na malo oljčnega olja prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na drobno narezan česen, meso in vse skupaj solimo,  začinimo. Pražimo dokler meso popraženo. 

Nato dodamo ajdovo kašo, na grobo narezan paradižnik, ki bo dal kaši tekočino, ter po potrebi še malo pelatov, če nam jih je kaj ostalo. Nekje 1 dcl pelatov si namreč shranimo za kasneje.  Če recimo nimam dovolj pelatov, enostavno splahnem lonček, v katerem so bili pelati in to dodam ali pa malo vode. Še malo solimo, pokrijemo in sušimo par minut. Ajdova kaša se ne sme razkuhati, razcvesti. 

Plast bučkinega julienna pokrijemo z 1/2 mase iz mesa in ajdove kaše, nato sledi plast bučk, ki smo jih prej popekli na žaru na malo oljčnega olja. Te bučke naj bodo cca 1 cm debele. 

Bučke solimo, popramo, če jih nismo že med peko. 

Bučke prelijemo z zadnjim decilitrom pelatov in po njih razporedimo sveže liste bazilike.

Sledi druga polovica mase iz mesa in ajdove kaše, malo pršuta za dodaten okus in sir. 

Kakšen sir? Kakršenkoli. Mi smo tokrat čistili hladilnik in se je znašel na zloženki poltrdi sir in bree. Bree je super, ker ko se zapeče, se naredijo kepice, ki so znotraj mehke, zunaj pa hrustljave. Drugače je pa meni osebno skoraj najboljša mocarela. 

Bučkino zloženko z ajdovo kašo in mletim mesom pečemo na 200-220 stopinj (lahko tudi poševno) kakšnih 20 minut oz. dokler se sir zlato ne zapeče. 

Pustimo, da se sokovi v zloženki malo umirijo in nato zadovoljno razrežemo in takoj serviramo. 

Obožujem okus po dimljenem. Že od malega, ko je ati dimil šunko, rebra in je potem vsa ta dobrota visela na podstrešju in smo jo hodili vsake toliko malo z nožem krast. :))

Na teh brusketkah oz. na popečenih rezinah domačega Trubarjevega hlebčka, se tokrat ni našla dimljena šunka, ampak riba. In sicer dimljen tun in dimljen losos. In ne!, nisem ju jaz dimila. 

O zdravilnih lastnostih avokada smo že pisali in si jih lahko preberete v receptu Avokadova krema- namaz. 

Sestavine:

rezine kruha
avokado
rezine dimljene tune (rezine so že pakirane, kupljeno v Sparu)
rezine dimljenega tuna (prav tako že pakirano)
sol
sveže zmlet poper
limona
redkvice
mlad korenček
sveži origano
rukola
oljčno olje

Rezine popečemo v toasterju ali razbeljeni ponvi, žaru. Na kruhu zmečkamo avokado. Solimo, popramo, pokapljamo s sokom limone in obložimo z rezinami dimljene ribe.

Kruhke dodatno obložimo z narezano redkvico, korenčkom, listki origana. Po vrhu pokapljamo z oljčnim oljem. 

Odlična zelenjavna priloga, ki ne samo, da paše k vsemu, ampak je super v primerih, ko imaš v hladilniku zelenjavo, s katero ne veš kam in kaj. Sploh, ko je ni dovolj za kaj konkretnega ali pa recimo pred odhodom na dopust, ko je potrebno počistiti hladilnik. 
Podobna je prilogi iz stročjega fižola in krompirja, ki sem jo že objavila. 

Nad to prilogo me je navdušila naša posvojena babica, imenovana "baka Luce" v Dalmaciji. V velik lonec zmeče vso zelenjavo, ki je takrat na razpolago, skuha, pretlači in zalije z oljčnim oljem. Njama. 

Naša tokratna "restana" zelenjavna priloga je kot glavno sestavino vsebovala bučkeee. Pardon, glavna sestavina je oljčno olje, potem pa krompir. Z bučkami so nas založile babice in zdaj pred dopustom jih je potrebno porabiti. 

Priloga je odlična iz različnih kombinacij zelenjave, zato se sestavin v receptu ne rabimo držati dobesedno.  

Sestavine.

1 večja bučka
3-4 srednje veliki krompirji
pest stročjega fižola
1/2 sladkega krompirja
1 čebula
3 stroki česna
sveži origano
peteršilj
sol
sveže zmlet poper
vsaj 0,5 dcl oljčnega olja

V večji lonec damo najprej kuhat zelenjavo, ki potrebuje daljše kuhanje. Kot je recimo krompir, korenje, ipd. Zelenjavo solimo in začinimo. Vode naj bo le toliko, da je zelenjava pokrita.

Ko je krompir kuhan nekje na 3/4, dodamo na vrh preostalo zelenjavo. Recimo bučke. Bučke potrebujejo zelo malo časa za kuhanje. Pustimo jih na vrhu krompirja oz. ostale zelenjave, da se dušijo. 

Vodo v kateri se je kuhala zelenjava odlijemo, zelenjavo pa zalijemo z oljčnim oljem. Vse skupaj grobo pretlačimo in po vrhu potrosimo še nasekljan sveži peteršilj in origano ali kaj drugega. 

A niso luštni, luštne? Jao, zvenim kot kakšna najstnica. Ampak res. Super ideja za valentinovo, za obletnico, rojstni dan, za prijatelje, ljubezen. Nekomu povedati, da ga imaš rad, je lepo. In s to pocukrano gesto oz. sladico še toliko bolj. 

Panakota s srčki ni moja ideja. Idejo sem videla, ko sem brskala po moji najljubši aplikaciji - Pintarestu in zašla na čudovit blog Kanela y Limon.

Recepta za panakoto in srčke nisem uporabila, sem si pa sposodila idejo glede prezentacije.

Panakoto sem pripravila po osnovnem receptu za Vanilijeva panakota, katere podrobnejši recept najdemo med našimi sladicami ali če kliknemo na modro besedno zvezo, ki je tudi povezava do recepta. 

Za tiste manj izkušene, ali pa tiste, ki ste/smo kdaj v sili, pa naj namignem, da ne bo čisto nič narobe, če namesto "kuhanja" pankote, uporabimo že pripravljeno litersko panakoto v tetrapaku. Sem jo že tudi jaz in je za kakšne nujne priložnosti več kot odlična. Uporabila sem pa Megglejevo panakoto. Dobi se v vseh večji trgovskih centrih. Mislim, da bi v tem našem srčkastem primeru (ker se stopi na nizki temperaturi) in ni dolgega ohlajanja, bila celo boljša izbira - kar se tiče praktičnosti.

Za srčke uporabimo rdeči preliv za torte in kakšen rdeči sok. Ker je čas višenj,  predlagam višnjev sok. 

Sestavine za panakoto: 

Sestavine:

500 ml sladke smetane
50 g sladkorja
1 strok vanilije
1 vrečka želatine v prahu (to je 3 žlice ali 3 listi želatine)


Sestavine za srčke: 

1 rdeči preliv za torte fix (dr. Oetker za 250 ml tekočine)
200 ml višnjevega kompota ali soka, razredčenega z vodo

Najprej si pripravimo "materijal" za srčke. Na vrečki za preliv je navedeno, da je potrebno višnjev sok razdredčiti. Torej ga razredčimo. Čeprav je navedeno tudi, da preliv pripravimo z 250 ml razredčenega soka, sem jaz uporabila le 200 ml. Ziher je ziher. Da bo bolj kompaktno! Dobro sem se odločila. 

Vsebino vrečke preliva za torte zmešamo z vročim višnjevim sokom, kuhamo do vretja in celi čas z metlico mešamo, da se le-ta popolnoma stopi. Pripravljen preliv zlijemo na papir za peko tako, da ga bo nekje 2-3 ml debeline. Preliv v hladilniku dobro ohladimo. 

Ko se preliv za srčke hladi, skuhamo panakoto. 

V lonec damo 500 ml sladke smetane, sladkor in semena  vanilije. Vse skupaj na zmernem ognju kuhamo približno 5 minut, dokler se sladkor ne stopi. Odstavimo z ognja in dodamo želatino. Z metlico mešamo, da zmes postane gladka oz. da se želatina enakomerno razpusti in ni grudic. Če delamo z želatino v listih, lističe prej 5 minut namakamo v mrzli vodi.

Panakoto pustimo na pultu, da se ohladi skoraj na sobno temperaturo.

Iz  strjenega preliva (v resnici ne bo trd, ampak želatinast) previdno izrežemo srčke. Srčke še previdnejše in predvsem nežno odstranimo s papirja za peko. Papir bo potrebno malo spodviti - kot bi želeli odlepiti nalepko. 

Posamezne srčke takoj prilepimo na kozarec. 
Kozarce je potrebno dati leže, ker bodo drugače srčki zlezli navzdol po kozarcu. Po srčkih s prstom narahlo pritisnemo, da iztisnemo zračne mehurčke med kozarcem in srčkom.  

V kozarce nalijemo skoraj na sobno temperaturo OHLAJENO panakoto. Če bo krema pretopla, bo stopila želatinaste srčke. Če bo prehladna, ne bo izgledala lepo, ampak grudasto. Malo občutka bo tukaj potrebnega.

Takoj, ko nalijemo kremo v kozarce, jih odnesemo v hladilnik. 

Po vsaj kakšnih 4 urah v hladilniku, bi morala panakota izgledati tako impresionistično kot tukaj na sliki. 

Če imamo čas in voljo se lahko igramo s srčki. Izrežemo večje srčke, manjše, celo ime drage osebe lahko izrežemo in/ali ji pripravimo osebno posvetilo ...

Mi smo panakoto servirali s kandiranimi višnjami. 


Če bomo panakoto servirali brez kozarcev, srčke prilepimo na kozarec tako, da so obrnjeni navzdol. Tik pred serviranjem kozarce za par sekund damo pod vročo vodo in panakota bo zdrsnila brez problema iz kozarca. Panakoto lahko serviramo tudi z drugim dodanim sadjem ali sadnim pirejem, kompotom, čokolado itn.

Tukaj je še en štrudel narejen zelo hitro. Tokrat  v kombinaciji gozdnih sadežev in čokolešnika. Gozdni sadeži so namreč sadje, ki pusti precej soka med peko, zato je potrebno vso to sokovje nekako ujeti in shraniti v štrudlu. Kako? S čokolešnikom. Eni dajejo drobtine, jaz dam ponavadi kakšen mak (sploh pri jabolkih), ampak tukaj v kombinaciji z gozdnimi sadeži paše  čokolešnik. Ne samo, da je dober, njegova naloga je tudi, da te sokove povleče nase in jih shrani. 

O čokolešniku v štrudlu me je razsvetlila sestrična Zdenka. ;) 

Sestavine.

dober lonček mešanega sadja
1 zavitek listnatega testa
1-2 žlici rjavega sladkorja (previdno, ker je že čokolešnik sladek)
cca 5 žlic čokolešnika/čokolinoja, keksolinoja ipd ...
sladkor v prahu za posip

Sadje zaradi listnatega testa naj bo sveže. Ne zamrznjeno. 

Listnato testo razvijemo in ga po eni polovici obložimo s sadjem.

Po sadju posipamo čokolešnik in sladkor po potrebi in odvisno od kislosti oz. vrste uporabljenega sadja. 
Kakšnih dodatnih dišav ta štrudel ne potrebuje, ker je čokolešnik že dovolj "aromatičen". 

Drugo polovico testa zavihamo čez obloženo, pritisnemo robove skupaj, robove spodvihamo in spečemo na 200 stopinj. Pečemo cca 15-20 minut. 

Pečen zavitek pustimo, da se ohladi. Če ga bomo rezali pretoplega, bodo sokovi vseeno malo tekli iz njega. Zato poglejmo raje še kakšno "risanko"  in pustimo, da se zavitek ohladi, čokolešnik opravi svoje delo in šele nato ga razrežimo. 

Po zavitku posipamo sladkor v prahu. 

Čeprav verjetno za marsikoga nenavadne kombinacije, vas bo okus tega Fiša navdušil. Obljubim. Okusi so raznoliki, polni, prav tako struktura burgerja. In pripravimo ga lahko popolnoma brez glutena.

V burgerju nas bodo navduševali sladko kisla karamelizirana čebula, sveža solata, pikantna tunina pleskavica, hrustljav čips iz sladkega krompirja in rdeče pese, vse skupaj pa poveže okus po slastičnem dimu oz. BBQ omaka s kislo smetano. 

Bombetke za te tunine Fišburgerje smo sami pripravili. Itak. Naš recept za 30 minutne bombetke je bombastičen in vsestranski. Moko za bombetke izberemo po želji.Bela, brezglutenska, pirina, mešanica različnih mok itd. 
Recept najdete med RECEPTI > KRUH. Uporabite lahko tudi iskalnik ali kliknete na zgornjo modro obarvano besedno povezavo. 

Tunin polpet smo pripravili iz dveh različnih Rio Mare okusov - tune s čilijem in tune v oljčnem olju. Za pestrejši okus smo mu dodali sveže žačimbe, kapre in gorčična semena. Ocvremo ga lahko v ponvi na malo maščobe ali spečemo v pečici. 

Čips. Namesto običajnega čipsa oz. krompirja smo za Rio Mare Fišburger izbrali sladki krompir in rdečo peso. Okusi? Moji otroci in mož so bili navdušeni. 

Sestavine za 6 oseb - tunini polpeti: 

4 x 80 g tune v oljčnem olju
2 x 80 g tune s čilijem (nov okus)
3 inčuni
5  srebrnih čebulic
2 žlici kaper
1 dobra žlica kisle smetane
1 žlica gorčičnih semen (v kozarčku)
1 dobra žlica riževe moke (lahko uporabite tudi navadno)
1 žlica peteršilja
1 žlica svežega origana
2 stroka česna 
sveže zmlet poper

Za paniranje polpetov: koruzni zdrob + drobtine + panko drobtine

Sestavine za karamelizirano čebulo: 

2  večji čebula
1 žlica maščobe
2 žlici balzamičnega preliva
1  dobra žlica rjavega sladkorja

Sestavine z čips:

rdeča pesa
sladki krompir
PAM sprej brez maščobe za  čips

Ostalo: 

BBQ omaka (dobimo jo v vseh večjih trg. centrih)
1 žlica kisle smetane
zelena solata

Recept: 30 - Minutne bombetke (KLIK)

Za Tunin Rio Mare Fišburger si najprej pripravimo 30 - Minutne  bombetke. Recept je tukaj (KLIK!).

Ko se naše bombetke hladijo in počivajo pokrite pod krpo (tako bodo bolj mehke), na tanko naribamo sladki krompir in rdečo peso. Vsak listič posebej zložimo na rešetko (če je nimamo, uporabimo pekač in papir za peko), pošpricamo s PAM sprejem, ki je sicer brez maščobe, ampak bo vseeno poskrbel za efekt cvrtja v maščobi. Krompirček, bo tako lepo hrustljav.

Čips pečemo v pečici na 170 -180 stopinj cca 30 minut. 

Za tunine polpete v skledi zmešamo vse sestavine. Še prej jih seveda narežemo na manjše koščke. Polpeti dodatne soli ne potrebujejo, saj so slani že tunina, kapre, inčuni, ...

Iz mase oblikujemo polpete. 

Mi smo polpete povaljali v mešanici koruznega zdroba, panko in krušnih drobtin. Lahko pa izberemo tudi kakšno drugo kombinacijo. 

Tunine polpete ocvremo na malo maščobe v ponvi ali jih popečemo, tako kot čips, v pečici na 180 stopinj, nekje 20 - 30 minut. 

Medtem, ko se polpeti pečejo, karameliziramo čebulo. Čebulo narežemo na trakove, in jo na maščobi malo prepražimo. Samo toliko, da malo postekli, nikakor porjavi! Nato dodamo balzamični preliv ali kis, sladkor in vse skupaj pražimo in mešamo, dokler vsa tekočina izhlapi. 

Tunin Rio Mare Fišburger zložimo. 

Recept je nastal za Rio Mare podjetje. 

Obožujemo kosilo po robinzonsko, zato si raje kot fileje pripravljamo cele ribe na žaru. Vseh vrst. Priprava ni zahtevna, ne vzame veliko časa, ker pečica opravi vse sama in na koncu porabimo za trebljenje ribe nekaj malega kalorij več. In kosilo je toliko bolj zanimivo. :)) 

Zato pa lahko posvetimo več časa prilogi. Ker doma premoremo le eno pečico, kjer se peče riba, smo krompir in fižol naprej skuhali in nato še v ponvi na ogromno oljčnega olja zapekli. 

Če bi bili nekje zunaj, bi enostavno vse sestavine za prilogo zavili v alu folijo in porinili v žerjavico, ribo pa spekli na mrežici nad ogljem, ki smo jo predhodno dobro ogreli in premazali z oljem. Bilo bi še enostavnejše in verjamite: še bolj žmajasto. 

Sestavine za orado:

4 orade
sveži peteršilj, origano, rožmarin
4 stroki česna
limona
oljčno olje
sol in sveže zmlet poper


Sestavine za zapečen krompir z zelenim stročjim fižolom:

cca 0,5 kg mladega krompirja
150 - 200 g zelenega stročjega fižola
1 manjša čebula
2-3 stroki česna
sol
sveže zmlet poper
oljčno olje
peteršilj
1/2 limone

Zelenjavo očistimo. Krompir razpolovimo oz. razrežemo na cca 3 cm kose. Mladega krompirja ne rabimo lupiti. Stročjemu fižolu odtranimo krajčke. Če mi kdo ve odgovoriti, zakaj fižolu odstranjujemo oba krajčka, bom zelo vesela. Za tisti krajec s pecljem mi je logično, da ga odstranimo, ker je pretrd, drugi krajec pa mi je neznanka. 
Čebulo in česen na drobno sesekljamo. 

Orade očistimo in obrišemo do suhega. Kožo na 2-3 mestih zarežemo in jo natremo s soljo in poprom. Solimo in popramo tudi trebušno votlino rib. Trebušno votlino zapolnimo z zelišči, rezino limone in strokom česna.
Mrežico na kateri se bodo pekle orade segrejemo (zunanji žar) in premažemo z oljčnim oljem, da se nam koža orade ne sprime. Oljčno olje pokapljamo tudi po ribah. 

Orade spečemo na žaru. V pečici je to nekje na 200 stopinj cca 20 minut (10 na vsaki strani) na pravem žaru z ogljem precej manj. 

Kako preverimo, če je riba pečena? Z nožem zarežemo v meso zgoraj ob glavi. Če je tam pečena, je povsod. 

Krompir skuhamo v slani vodi in stročji fižol podušimo. Pazimo, da krompir ne razkuhamo. 

Na oljčnem olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo kuhan krompir in stročji fižol in vse skupaj pražimo par minut. Na koncu dodamo še na drobno sesekljan česen. Ko česen zadiši, je jed gotova. 

Zapečen krompir s stročjim fižolom serviramo z limonami in peteršiljem ter dodatno začinimo še z malo kvalitetnega oljčnega olja. 

K naši ribici smo postregli še paradižnikov karpačo. 

Ni ga čez sveže obran, dišeč paradižnik, poln vitamina C. Pa če je to na kruhu ali kar tako na krožniku. Ker domačega paradižnika še ni, smo ga nadomestili z dišečim Lušt'nim miksom. Dodali smo mu rezine dimljenega lososa, bivoljo mozzarelo in baziliko, začinili z zeliščnim kisom in oljčnim oljem in nastal je odličen Paradižnikov carpaccio. 

Za prste polizat izbrana harmonija okusov. 

Sestavine:

Lušten miks paradižnikov
1 bivolja mozzarela
1 manjša čebula
100 - 200 g dimjenega lososa
sveža bazilika
sveže zmlet poper
solni cvet
zeliščni kis z okusom: paprika, česen bazilika (Hiša zelišč)
kvalitetno oljčno olje

Paradižnik na tanko narežemo in ga razporedimo po krožniku. Po njem razporedimo na manjše kose raztrgano bivoljo mozzarelo in na tanke kolobarje narezano čebulo. 

Solimo, popramo, začinimo z zeliščnim kisom in oljčnim oljem. 

Nato dodamo še rezine dimljenega lososa in sveže liste bazilike. 

Solata, ki ima vse! Veliko beljakovin, zdravih maščob, vitaminov, mineralov in je odličnega okusa. Idealna za kosilo ali večerjo.

Mi smo si jo pripravili za večerjo, saj nam je ostal od kosila en cel velik steak. Zelenjava v solati je sezonska, tisto, kar trenutno raste na babičinem vrtu. Plus en avokado smo uporabili.

Poširanje jajc? Mala malica. Zmore vsak brez nepotrebnega vrtinca, ko se sprašuješ, kako za vraga narediti dovolj močan vrtinec in ali bom hkrati zmogel dovolj previdno ubiti jajc z drugo roko v ta vrtinec. Pripravi zajemalko in zavri vodo. To je vse. 

Sestavine:

1 medium zapečen goveji steak
1 avokado
zelena solata
1 mlada čebula
5 redkvic
 3 jajca
sol
sveže zmlet poper
limona
oljčno olje

Solato očistimo in strgamo na večje kose. Zeleno solato vedno trgam z rokami, nikoli je ne režem z nožem. Steak narežemo na tanke rezine.

Za poširano jajce zavremo v večjem loncu vodo. Pazimo le, da voda ne vre preveč, da nam ne bo premetavala jajce in rumenjak "vrgla iz beljaka"

Jajce ubijemo v zajemalko in ga z zajemalko previdno spustimo v vrelo vodo. Zajemalko pri tem malo potopimo. In to je vse. Jajce bo ostalo celo in rumenjak še vedno zavit v beljak. 
Jajce kuhamo dokler beljak ne postane popolnoma bel (cca 2 minuti), nato ga pa s penovko vzamemo iz vode in odcedimo na papirnati brisači. Rumenjak v poširanem jajcu mora biti še vedno lepo tekoč in topel, ko ga prerežemo. 

Po solati pokapljamo sok limone, malo oljčnega olja, solimo, zmeljemo po njej sveži poper in ko je krožnik že pred nami, prerežemo jajca. Topel rumenjak se bo razlil po solati in kakšne druge polivke solata sploh ne potrebuje. 

Sezona bučk je tukaj. Babičin vrt so preplavile ogromne bučke, ki jih je potrebno nekako predelati. :)) Bučke na žaru, bučkina juha, pa bučkina omaka, polnjene bučke, ... Nekaj bučk je naribanih že v zamrzovalniku in čaka na zimo, tukaj pa je še en fini recept iz bučk: Bučkini polpeti z zelišči. 

Ti polpeti oz. ocvrtki zzeliščiso fenomenalni. Polnega okusa, mehki in hrustljavi hkrati, dišeči. Lahko jih ocvremo na parih žlicah olja ali jih spečemo v pečici na papirju za peko. Jemo jih lahko kot prilogo, kot glavno jed ali jih celo uporabimo v burgerju namesto pleskavic. Serviramo jih s kakšno fino omako. Recimo: Fino drobnjakovo omako ali Omako iz pečene rdeče paprike, Tatrsko omako iz srebrne čebulice, ... 

Za večjo hrustljavost polpete na koncu povaljamo v "drobtinah". Mi smo za ta fotosešn izbrali mešanico praženih bučnih semen, koruznega zdroba in panko drobtin. Lahko pa izberemo kar koli drugega: lanena semena, sezam, sončnična semena, navadne drobtine, proso, ...

Sestavine za polpete: 

cca 700 g bučk
5 jajc
1 žlička soli
sveže zmlet poper
2 žlici sesekljanega peteršilja
1 žlička zelerja (listi pastinaka)
1 večja vejica svežega origana
1 žlica svežega drobnjaka
1 čebula
3 stroki česna
1 suha žemlja narezana na kockice


Sestavine za hrustljavo skorjico:

4-5 žlic praženih bučnih semen (Pomelaj) 
2 žlici koruznega zdroba 
3 žlice panko drobtin

Bučke na tanko naribamo. Tam nekje na 2 x 2 mm. 

Dodamo sesekljana zelišča.

Suhe krušne kocke (veliko boljše kot drobtine), začinimo, solimo in vse skupaj dobro premešamo. Takole pustimo stati cca 15-20 minut, da bučke spustijo vodo in  se okusi premešajo. 

Nato maso za polpete na cedilu dobro odcedimo oz. ožamemo, dodamo raztepena jajca in še enkrat dobro premešamo. 

Pripravimo si drobtine. 

Iz mase z rokami oblikujemo polpete. Če je masa premehka, kroglico stisnemo in iz nje iztisnemo dodatno tekočino. Kroglico nato sploščimo in jo površno povaljamo v mešanici drobtin oz. semen.  Brez skrbi, še vedno bo v polpetih dovolj hranil, saj smo bučke prej solili, kar z vidika biokemije pomeni, da hranila ne bodo prehajala iz bučk, ampak samo voda. Saj se spomnimo tega članka - Biokemija v kuhinji in kaj naredi sol -  ne?

Polpete spečemo v pečici na papirju za peko (prej jih pošpricamo z malo maščobe) ali ocvremo v ponvi. 

Ocvrti bučkini polpeti bi morali imeti hrustljavo skorjico in mehko sočno sredico. 

Zmeraj, ko stojim v mesnici in izbiram meso, se mi tam zdi vse nekam majhno in malo. A ko ga prinesem domov, bi lahko s količino nahranila še vsaj eno familijo zraven. In tudi tokrat je bilo tako. 

Zaluštali so se nam steaki. Takšni z rjavo zapečeno zunanjostjo in mehko sočno in rožnato sredico. Kupili smo meso mlade govedi (hrbet), ki so nam ga že v mesnici narezali na 2-3 cm debelo. Izbira mesa pri steaku je  ključnega pomena. Za dober steak mora biti meso uležano, po možnosti iz pljučne pečenke, ki je cenovno oh in oh, ... 

Ker pa tokrat ne pripravljamo jedi za kralja, smo se zadovoljili z stegnom mlade govedi in ga  tako golega - brez večjih začimb vrgli na razbeljeno litoželezno ponev. 

Za prilogo k steaku smo popekli mlad krompir - sveže izkopan z dedkove njive ter ga začinili s svežim origanom in mladim česnom.

Sestavine za steak:

4 steaki (hrbet mlade govedi)
sol
sveže zmlet poper
zeliščno maslo

Sestavine za krompir:

mlad krompir
vejica svežega origana
1 manjša čebula
1 glava mladega česna
peteršilja

Mlad krompir samo pod tekočo vodo dobro speremo. Ne rabimo ga lupiti. Če imate litoželezno ponev, ki je še v fazi plemenitenja tako kot moja, potem veste, da je potrebno krompir obrisati do suhega. 

Krompir lahko pripravimo tudi v navadni ponvi (okus sicer ne bo enak, tako poln kot v litoželezni ponvi - kar pa je za nekoga lahko nepomembno). 

Večji krompir razrežemo na četrtine oz. na velikost debeline prsta. Ponev segrejemo in krompir zapečemo. Mlad krompir je relativno hitro pečen, zato si takšen način priprave lahko privoščimo v ponvi. Vmes lahko krompir za nekaj minut pokrijemo s pokrovko, če se nam zdi, da ni skozi pečen. Ampak proti koncu pečenja, ga le pecimo odkritega. 
Proti koncu pečenja, dodamo tudi origano in na grobo narezano čebulo, da spusti malo dodatnega okusa. 

Maščoba. V litiželezni ponvi je za pripravo jedi v bistvu ne potrebujemo. Ker pa maščoba da tudi svojevrsten okus jedi in povezuje posamezne okuse med sabo, jo jaz obvezno dodam. 

Sol. Ker se krompir dobesedno zapeče v litoželezni ponvi, ga lahko solimo proti koncu, saj krompir med peko ne bo spustil vode in bo ohranil več okusa. Če pa imamo navadno ponev in se krompir bolj duši, pa ga vseeno solimo prej, da ne bo spustil toliko okusa. 

Pečen mlad krompir začinimo z mladim česnom, svežim peteršiljem in origanom. 

Zdaj so na vrsti steaki. Pri nas jih jemo rožnate oz pol pečene. V ang. jeziku to pomeni medium ali medium rare. Tudi otroci jih take obožujejo, saj so lepo mehki. 

Če imate termometer, so to zrezki, kjer temperatura v sredini zrezka, med peko doseže 52 - 57 stopinj. 

Za naše nekje 2,5 cm debele zrezke, pripravljene medium rare, to pomeni nekje 2 + 2 minuti peke na res razbeljeni litoželezni ponvi. 2 + 2 pomeni na vsaki strani 2 minuti peke. 

Ponev, kjer se je pekel krompir (krompir namreč na litoželezni ponvi pusti filter, ki ima enak učinek, kot če bi jo naoljili) segrejemo do maksimuma (začne se kaditi). Brez maščobe. 

In na to razbeljeno ponev vržemo zrezek. Previdno, ker se bo zrezek zalepil na ponev in ga več ne bomo mogli premakniti. Pišem v primeru, če bi želeli dodati še kakšen zrezek. 

Zadišalo bo takoj po zapečenem mesu. Po zgornji strani zdaj zrezek solimo in popramo. Koliko je 2 + 2 minuti pri steaku, je kljub enakim sekundam odvisno od temperature ognja, debeline mesa, ponve, žara, ...  Tako, da 2 minuti lahko hitro postaneta 3 ali celo 4 minute. 

V navadni teflonski ponvi žal takšnega učinka ni možno doseči. Da o okusu, vonju ne govorimo. Razbeljen žar je spet druga pesem. 

Pečeni steaki bi naj par minut odstali, da bi se sokovi umirili, vendar je pri nas doma to praktično nemogoče, ker takoj navalimo nanje. Komaj mi uspe še kakšno zeliščno maslo "zalepiti" na meso - zunaj lepo rjavo zapečeno in znotraj mehko in rožnato.