Res je enostavna! Marelice v sladkem belem kruhu ali da se bolj fino bere, marelice v pogači. Testo je enostavno, kvašeno, pripravljeno z mlekom namesto vode in z malo dodanega sladkorja.

Zdaj, ko je čas marelic, pogačo nadevamo z marelicami, kasneje sadje zamenjamo in jo nadevamo z breskvami, jabolki, hruškami, jagodičevjem ali celo marmelado, če nam je ljubša. 

Recept je pripravljen za znamko kvasa Fala slonček.
​

Kaj je slushie? A poznate tiste ledenke, zmrzline oz. zamrznjeno pijačo, ki jo sladoledarji prodajajo v različnih barvah? No, to je to. Le da v naših slushiih ni umetne farbe in umetnega okusa, temveč sadni sok. 

Okusov lahko naredimo toliko, kolikor sadnih sokov poznamo. Izberemo najljubšega. Moja otroka obožujeta limonin slushie. Jaz pa takega z limono in baziliko. Drugače pa: marelični, coca-cola, borovničev, bezgov, jurkin, lubenica, mojito ...

Osnova vsakega slushia sta led in sladkor. Potem pa zraven dodamo nek sok. Lahko je to sveže iztisnjen sok, sadni sirup, sadno-zeliščni napitki, ledeni čaji, fante, kokte, ... Koliko sladkorja bo kdo dodal, je stvar posameznika in okusa.  
​

En kos kruha z domačim maslom in marelično marmelado prosim!  

A je še kdo, ki vkuhava in vkuhava sadje za marmelade? Razen legvarja (slivova gosta marmelada moje mame), ne poznam nobenega sadja, zakaj bi na dolgo kuhali sadje in pri tem uničili iz njega vse dobro. 

Tako kot sirupi iz domačega sadja, mora biti tudi marmelada iz domačega sadja kuhana hitro, na ne prav visokih temperaturah, da se ohranijo vitamini in zdržati mora skozi zimo. In ta je prav takšna. Z lepo marelično barvo, taka, ki malo zakisli in je ravno prav sladkasta. In čist simpl! 
​

Torej, zelenjavo blanširamo ali ne blanširamo? Zakaj jo blanširamo in zakaj ne? Kaj je zdaj s tem?

Da si najprej odgovorimo na vprašanje: Kaj je blanširanje? Blanširati pomeni potopiti neko živilo (ker blanširamo tudi mandlje in sadje, ne samo zelenjavo) za par sekund do par minutk v vrelo slano vodo. Dolžina blanširanja je odvisna od posameznega živila. 
​ 

Ješprenj v solati, zabeljen z veliko pravega in domačega bučnega olja, je veliko okusnejši kot serviran topel. Z domačim belim svežim sirom, ki solati da slanost, s paradižnikom, ki ji da sladkokiselkast okus, in svežina kumar solato obogatijo in ji dajo vse in še več kar od ene solate zahtevamo.

Solata je primerna za vse piknik različice kot priloga ali kot solata. Fajn se obnese tudi kot malica v službi.

Količine posameznih sestavin v receptu niso tako pomembne, zato jih ne bom pisala. Dodamo jih po svojem okusu. Ene več, druge manj.
​

Slivovi cmoki so zakon! Daleč najboljši, če mene vprašate. Ker pa je sezona marelic, seveda ne gre niti brez teh, mareličnih. 

Cmokov polnjenih z marmelado ne maram. Polnjeni morajo biti s sadjem. Cele slive, cele marelice, jagode, drobno jagodičevje itd. 

Za cmoke poznamo različne variante testa. Krompirjevo testo, skutno, bučno testo, pa še kakšno. Krompirjevo in skutno testo bolj pašeta za sadne cmoke, bučino testo pa za slane variante cmokov, polnjene z različnimi siri, zelišči itd. Med našimi recepti najdete tudi cmoke z brezglutensko moko, brez mleka in brez jajc.

Cmoke lahko povaljamo v različnih "drobtinah". Te sem recimo povaljala v kombinaciji mletih in sesekljanih praženih mandljev. Seveda bi lahko uporabili tudi druge oreščke, vendar so mandlji bolj blagega okusa. Nekatere cmoke (slane recimo), bi lahko povaljali v sesekljanih bučnih semenih, sadne pa v kombinaciji s kakšnimi sezamom ipd.

Pijača mojega otroštva. Gosti marelični sok s smetano. Glede na količino marelic, ki so mi jih pripeljali, sem takoj vedela, kaj bom najprej naredila. Ta sok!

Sok je neverjetno okusen. Glede na to, da so marelice polne super vitaminov in mineralov, ki jih tekom dolgega kuhanja nisem želela izgubiti, je tukaj recept za hiter marelični sok. "Oh, my, my!"

Marelicam je dodana limona, ker citronska kislina v limoni poskrbi, da se živa barva sadja ohrani dlje časa, poleg tega mi je pa ljubše, če sok malce zakisli.
​

Umešanim jajcem pri nas že od nekdaj pravimo "zmučkana" jajca. Najboljša in tukaj mislim predvsem, da so najbolj nežna v okusu, so pripravljena na maslu. In seveda, da niso skoz in skoz prepečena, ampak puhasta kot oblaček. Seveda je komu ljubše, da so jajca zlato zapečena - tudi prav - ker dokler nisem poskusila takšnih nežno puhastih, so bila tudi meni zapečena dovolj dobra. 

Umešanim jajcem lahko vmešamo razno razne dodatke. Od gobic, čebule, slanine, paprike, do bučkinih cvetov. Ta ideja o bučkinih cvetovih ni zrasla na mojem jedilniku, ampak mi jo je predlagala bralka Nives. 

Na koncu so ta puhasta jajca pristala v sedviču z domačim rženim kruhom, ekološko pridelanimi Panvitinimi kumarami ter ekološko pridelanimi bučkinimi cvetovi (moškimi) s Panvitinih njiv.

​Ta sendvič sicer ni ravno za "s sabo vzeti", je pa odličen nedeljski zajtrk, ki poskrbi, da do kosila ne pomisliš več na noben vmesni prigrizek.