​Gospa Penina je torta brez moke in diši po praznovanju, po jagodah, muškatni penini, beli čokoladi in mandljevem biskvitu. Ker torta vsebuje alkohol, ni primerna za mlajše otroke. 

Biskvit je mandljev in zaradi domačih jajc čisto rumen. :))

Krema je maskarponejeva, namesto želatine in sladkorja je tukaj bela čokolada, ki kremo ravno prav posladka in stisne toliko, da je še vedno rahla. Dodane so ji zmečkane jagode za več svežine.

Tukaj je tudi plast jagod, pa plast želeja iz soka, ki so ga spustile jagode in penine ter plast želejastih jagod. 

Torta je ovita  in okrašena s švicarsko masleno kremo z belo čokolado, ki da torti barvo penine. 

Vrh torte krasi muškatni žele.

Recept je pripravljen za Jeruzalem Ormož in njihovo Muškatno penino.

Tople špirale s hrustljavo zapečenim sirom in okusom po dimljeni zaseki, so eden mojih ljubših zajtrkov. 

Pri nas v Prekmurju se špirale sicer dajo kupiti skoraj v vsaki trgovini (škoda, da jih ni drugod po Sloveniji). Moje sicer ne izgledajo tako rustikalno kot tiste iz trgovine, vendar so res fine. In tekom oblikovanja, se mi je tudi posvetilo, kako jih zarezati z lopatko, da bodo izgledale identično tistim iz trgovine. Izdam naslednjič! ;) 

Recept je nastal v sodelovanju z znamko svežega kvasa Fala Slonček.

Yummy, še bi mami! Joj, najrajši bi sliko pojedla, zdaj ko zapisujem ta recept. Včeraj sem jih pripravila in še danes me niso zapustili ta aroma toplih hrušk, vonj praženih lešnikov in kombinacija hladnega sladoleda.

​Uporabila sem viljamovke, ker so mi najbolj sladke, imajo največ mesa, predvsem pa zato, ker zorijo pred mojo domačijo. Seveda lahko uporabimo tudi drugo sorto hrušk. Kar pač imamo. 

Med. Uporabila en poseben med, kremni med z okusom vanilije in cimeta (dobila za darilo in nimam pojma, kje bi ga kupili), lahko pa uporabimo tudi navadnega in začimbe dodamo zraven masla.

Priprava sladice je otroško lahka in ne vem, zakaj se še niste spravili zraven! :))

Zelen smuti sladoled? Če vam še povem, da je ta sladoled iz špinače, vas najbrž odvrnem od nadaljnjega branja, mar ne? Nikar! Samo bere se tako, dokler ga ne poskusiš.

​Rajši ne bom napisala niti prvega mnenja otrok, ko sem jima povedala iz česa je sladoled. Mislim, da so ju mrvice pripravile sploh do tega, da sta ga poskusila. Ampak ko sta ga poskusila, je sledil: "Mama, pa to je dobro! in tudi oči so se jima zasvetile." Tako kot našemu kužiju Googlu.

Sladoled je brez glutena, brez mleka in brez dodanega sladkorja. Če odštejemo kornet seveda.

Poleg špinače se je v sladoledu znašla banana, katere okus prevlada in da sladoledu kremoznost, ter pomaranča, ki poskrbi za vitamin C in boljšo absorbcijo železa. A ste vedeli, da se z zamrzovanjem ohrani kar 80% vitamina C?

​Špinače se v sladoledu ne čuti! In če dotičnemu ne boste povedali, da je noter špinača, tega ne bo vedel. 
​

Najboljše omake za testenine so zame narejene iz različne (mlade) zelenjave, na hitro popražene na olivnem olju, da ohrani zelenjava svoje sokove, okuse. Narejena je hitro, bog ne daj, da bi jo dolgo pokuhavali, dušili, da bi zelenjava imela enak okus in izgubila barvo.

V zelenjavnih omakah uporabimo zelenjavo, ki jo imamo na voljo. Bistvo priprave dobre omake je, da tršo zelenjavo narežemo na tanjše in manjše koščke (korenje, peso ipd.), nežno zelenjavo pa na večje. Prav tako pozornost namenimo sočnosti različne zelenjave. Najprej pražimo zelenjavo, ki ne spusti veliko soka, saj bi sok, onemogočal praženje. Zelenjava bi se bolj dušila. Vemo pa, da je prav, da se razno korenje, ki vsebuje veliko v maščobi topnega vitamina A najprej popraži na malo maščobe, če želimo, da imamo od nje kaj koristi. In seveda na koncu dodamo zelenjavo še za sočnost omake. Recimo paradižnik.

Potem so tukaj še takšni ali drugačni enostavni "mesni" dodatki. Tokrat sem uporabila kar sardine iz konzerve. Lahko jih pa komot izpustimo.

Bistvo je pa očem skrito. Testenine. Te naj bodo okusne, kuhane al dente, takšne malo žilave in nikar razkuhane. Zakaj so razkuhane testenine slabe za našo rit, smo že pisali. Itak so pa najboljše testenine, tiste domače. 
​

Sok sem pripravila iz sveže aronije, lahko ga pa pripravimo tudi iz zamrznjene. Aronija je registrirana zdravilna rastlina, ki ji pravijo tudi Sibirska borovnica in odlično prenese nizke temperature (do -47) brez, da bi izgubila na svoji učinkovitosti. Z zamrzovanjem celo malce izgubi na svoji trpkosti, kar pomeni, da je sok še okusnejši.

Pri količinah sem za aronijo napisala enoto v kilogramih oz. litre sveže iztisnjenega soka iz aronije. Zakaj? Lahko bi sok iz aronije pripravila na enak način kot druge podobne sokove, lahko bi jo segrevali do vrenja, da popoka, lahko bi jo namakali ... Dejstvo je, da pri pripravi sokov (in drugih jedi) največ časa posvetim razmišljanju, kako pripraviti nekaj, da izgubi neka zdravilna rastlina čim manj svojih zdravilnih učinkovin, mikroelementov, oz. kako jo pripraviti, da bo končni izdelek vseboval čim več koristi za moje telo. Ker različni sokovniki iztisnejo različno količino soka, ker vse jagode niso enako sočne, se pri pripravi bolj orientirajte na količino sveže iztisnjenega soka. Pa ne komplicirajte! En deciliter soka gor ali dol.

Pri pripravi soka si najprej pripravimo vse kar potrebujemo, da je postopek čim krajši, da ohranimo čim več vitaminov občutljivih na svetlobo, in toploto.

​Tole je TOP! Ampak res! Recept čisto enostaven in jed predvsem hitro gotova. Okus pa zaradi drugačnih začimb odpira popolnoma nove razsežnosti. Pa sploh ni tuj okus. 

Potrebujemo le dve sestavini: bučke in surovo rdečo peso ter nekaj začimb, ki se dajo dobiti v kakšni specializirani trgovini. Meni je začimbe prinesla sestra iz Dubaja, verjamem pa, da se prav vse dajo dobiti tudi tukaj pri nas. 

Bučke in rdečo peso ponesejo v višave pražena semena koriandra. A ste že poskusili pražena koriandrova semena? Ne? Pražena dobijo popolnoma drugačen okus. Oreščkast! Meni noro dišijo! Sploh če pražena semena še v možnarju stremo.
​

​Affogato je sladoled s kavo. Uporabimo lahko katerikoli mlečni sladoled: Meni so všeč: čokolada, vanilija in kava. Ampak mora biti sladoled res fajn kremast.

Najpomembnejša sestavina za dober Affogato je seveda dobra kava. Zame je to kava znamke Illy. Da pa se Affogato sliši in pije prazničnejše, pa mu lahko dodamo malce Baileys-a.  Skoraj sladica. 

Spodaj pa recept za sladoled. Vanilijev, čokoladni in kavni. 

Gost korenčkov sok z jabolki nama je s sestro pripravljala mami v najinem otroštvu. Spomnim se obdobja, ko je moral biti sok vedno v hladilniku. 

Sok je odličen! Ni preveč sladek, ne preveč gost in otroci ga obožujejo. Jabolka lahko v celoti zamenjamo s hruškami ali z njimi nadomestimo le del jabolk. V tem soku sta končali dve sladki viljamovki. 

Moja mami ima v svojem starem zvezku z recepti zapisan recept s kilogramom korenja in 2,5 kg jabolk. Jaz ga delam polovično količino, ker pride enostavno preveč soka, sok pa zaradi premalo dodanega sladkorja ni dolgo obstojen izven hladilnika. Sicer je pa zelo hitro narejen in se ga splača narediti sproti. Največ dela boste imeli s čiščenjem korenja. Ampak nč bat! Spodaj je video, kjer boste videli, da se tudi to da urediti.

V maminem receptu je med sestavinami vnesen limontus (to je zdajšnja citroka), ki jo lahko nadomestimo s sveže iztisnjenim sokom limone. Limono oz. citronko dodamo zaradi same kisline, ker citronska kislina ohranja ne samo barvo, ampak podaljšuje tudi rok trajanja. Brez citronske kisline bi se namreč sok kmalu obarval v rjavkasto barvo, kar pa ni niti malo privlačno.

​Noro! Noro, vam povem! Podobnega, z začimbami in sadjem sem pila v najboljši hrvaški restravraciji Pelegrini. Takoj sem se zaljubila vanj. Itak, da sem ga doma morala takoj pripraviti. 

Pozabite ne tistega s kumaro (čeprav mi je bil do zdaj ta najljubši)! Zakaj? V Pelegriniju so mi povedali, da rezina kumare vase potegne preveč gina! Pojemo je pa nikoli ne. Pa še res je! 

Zato je tukaj nova doba gin tonikov. S sadjem, dišavnicami in začimbami. Na srečo lahko uporabimo različne dišave, tudi začimbe, kombinacije obojega ...

Moj spomin se vrača v srednjo šolo, na 5 prijateljev, ki so treskali gin tonice vsako uro, ko je odpadla blok ura psihologije. :)) Ups! Takrat je bil seveda dovolj samo gin in tonic. :))

Med mojimi recepti lahko že najdete recept za domače pelate (kot jaz pravim paradižnikovi mezgi), pri kateri je uporabljena tudi tekoča sredica paradižnika s semeni vred. Vsaka omaka ima svoje prednosti pri uporabi v določeni jedi. Tista s tekočo sredico je, če je ne pokuhaš, seveda bolj tekoča in primerna za kakšne juhe ali bologneze omako. 

Tukaj je zato še ena paradižnikova omaka, tokrat gostejša, s skoraj nič kuhanja, da ohrani čim več vitaminov in mineralov in z nekaj triki pripravljena enostavno in hitro. 

Tukaj je tudi recept za domači kečap. Način priprave je podoben tistemu za omako, le da kečapu med kuhanjem dodamo nekaj sestavin, pa seveda, za kečap je potrebno omako precej pokuhati oz. jo zreducirati na polovico. Kečap se kuha skoraj 3 ure, v njem ne ostane skoraj nič vitaminov, je pa brez E-jev in okusnejši od tistega iz trgovine. Odličen je za pripravo pice ali kar tako za namakanje.