Enkrat sem v neki knjigi za uvajanje hrane prebrala, da je oves odličen za zajtrk otrok, ker je kao hrana za možgane. 

Pa poglejmo zakaj? Ker oves vsebuje veliko železa, cinka in celoten kompleks vitaminov B, ki pomagajo obvladovati stres in utrujenost. Pravijo, da je oves šampijon med žiti, ker vsebuje tudi veliko vlaknin, beljakovin in kompleksne ogljikove hidrate. To so tisti OH, zaradi katerih smo dlje časa siti, saj se energija počasneje sprošča in pravilneje razporedi. Po domače povedano, ne zalepijo se tako hitro na "rit" in ne gredo hitro skozi črevo. Ali: deca niso naenkrat vsa naspidirana, potem pa čez pol ure brez energije in lačna. 

Torej, lahko bi napisala, da je oves res najprimernejši za zajtrk našega šolarja. Vendar! Tako kot vsa semena in oreščki, vsebuje tudi oves fitinsko kislino, ki med drugim blokira absorbcijo železa, kalcija, magnezija (tisto, kar naši otroci najbolj potrebujejo) in zmanjšuje prehransko vrednost živila. Ampak! Temu se lahko izognemo z namakanjem. Zato kosmiče, semena, oreščke, ki jih želimo pojesti za zajtrk namakamo vsaj čez noč, ker toliko časa potrebuje fitinska kislina, da se navtralizira. No, pri nekaterih semenih je potrebno še več namakanja, ampak pustimo zdaj to. Namakanje semen, v našem primeru ovsa, pa je koristno tudi zato, ker steče fermentacija, količina B vitaminov se še poveča, gluten se začne delno razgrajevati, začnejo se proizvajati encimi, ki pomagajo pri absobciji proteinov, mineralov… Skratka naše male glavca pripravlja za prvake. 

In če kosmiče opremimo še s sadjem, je to to. 

Pripravljeno v sodelovanju z Žito Podravka, Natura. 

Ne vem, kao je pri vas, ampak ko omenim panakoto, se mojim takoj zasvetijo oči. Ne poznam človeka, ki ne bi imel rad panakote. Ostane še samo vprašanje okusa. Kakšno panakoto? En bi jagodno, drug čokoladno, tretji gozdne sadeže, karamelo, tako brez sladkorja...

Evo, našla sem rešitev tudi za moje izbirčneže: Sladki greh. Ja, na en mah lahko naredimo 7 različnih okusov in tako zadovoljimo različne okuse, pardon jezike. 

Potrebujemo le 3 sestavine: smetano, želatino in preliv Sladki greh.

Uganeš, kateri okus je meni top?

A ste v Italiji že kdaj jedli panini sendviče? Kruhki imajo neverjetno hrustljavo skorjico. Kot da bi jedli mini kruhke z veliko skorjice. Sredica je mehka, vendar ni puhasta kot pri žemljicah ali toastu, ampak takšna bolj "žilava". Saj ni žilava no, samo izraza trenutno ne najdem, ki bi pasal k opisu te sredice. Skratka sredica ni suha, ampak sočna, malo jo je, ker je veliko skorjice, ki poka. 

Panini sendviče je seveda potrebno potem z žarom, ki ima dve plošči stisniti in zapeči, da se zarišejo za panini značilne črte. No, nam ni uspelo priti do panini sendvičev, ker so mi kruhke moji doma še tople pojedli. :)) 

Recept je pripravljen v sodelovanju s Fala Slonček.

Čas robid je! Črne lepotičke, robide, polne vitamina C in antioksidantov, ki so končale v tej piti, mi je par dni nazaj prinesla sestrična Zdenka. Danes sva jih pa z očetom še nabrala ob obronku gozda, ko sva se vračala z najinega gobarskega pohoda (ja, nekaj jurčkov sva našla). Gozdne robide so sicer manjše, vendar zato nič manj sladke, k večjemu še slajše in okusnejše. Še razmišljam, kaj bom z njimi. Rada bi vam postregla še s kakšnim sladkim receptom, vendar bodo gozdne najverjetneje končale v trebuščkih mojih otrok. Najboljše!

Ta pita z robidami je zaradi dodane skute res sočna in okusna. Robidam sem v nadevu dodala še malo "vanilijevega pudinga"…

Recept vam podarja Kenwood Slovenija.