Marele, dežnikarice. Res na prvi pogled spominjajo na dežnik, čeprav mene (verjetno zaradi trosovnice) spodnji beli listi bolj spominjajo na liste v knjigi ali nevestino nabrano obleko. Tako so nežni, krhki in zlahka se poškodujejo, čeprav je marela kot v celoti precej mesnata, njen okus pa rahlo lešnikast. Nabiramo jo od sredine poletja do pozne jeseni. 

Čeprav jo večina rajši ima panirano oz. ocvrte, je meni definitivno boljša tako v omaki s pire krompirjem.

Jurčki oz. na splošno vse sveže gobe (razen tartufov) same po sebi nimajo neke arome. Vsaj tiste, ki jih jaz poznam, jem, je nimajo. Tista prava aroma po gobah se razvije šele iz sušenih. Najmanj gobastega okusa imajo kuhane gobe. Iz nobene kuhane gobe ne bomo izvabili gobjega okusa oz. skuhali gobove juhe. Precej več arome razvijejo jurčki (gobe) pečeni na žaru, največ pa suhi jurčki. Zato po večini gobe sušimo. Sploh jurčke.

Da zadovoljimo tisto jesensko slo po po svežih jurčkih, si jih enostavno narezane na lističe na hitro popečemo na žaru. Fino, fino, fino. Postrežemo jih lahko na rukuli ali kako drugače kot predjed. 

Potem so tukaj tisti, debeli mesnati kosi jurčkov,  ki plavajo v juhi in pa sušeni jurčki. 

Jurčke posušimo tako, da jih narežemo na tanke lističe in jih sušimo na starem časopisnem papirju. Suhe shranimo v steklenem kozarčku, ki se da zapreti. 

Gobe lahko tudi vložimo (jaz jih ne) ali zamrznemo. 

Kruh brez kvasa sem spravila zdaj tretjič delat. Moj prvi kruh brez kvasa je bil Rženec brez kvasa, narejen s hitrim nastavkom iz svežega kefirja, ki je dozorel v parih urah. Kot že ime pove, da je bil pripravljen iz ržene moke. Super kruh, le rahlo kiselkast okus je moja otroka zmotil pri njem. Kar je pri ržencu fajn, je svežina, ki se ohrani veliko dlje, kot pri kruhu pripravljenem z belo moko.

Moj drugi kruh brez kvasa je bil narejen z drožmi, ki mi jih je poslala zame res "profi persona" v peki kruha z drožmi, to je Nataša Djurič. Nataša raztura v svojem delu. In droži, ki mi jih je poslala so bile tako lepe, dišeče, da joj. In čeprav sem takrat prebrala na kile in metre literature o peki takega kruha, mi ni bilo nič jasno. Več sem brala, manj mi je bilo jasno, več vprašanj sem imela. Moj drugi kruh je bil tako tako, droži so kmalu v hladilniku crknile, ker nisem vedela, a naj zaprem posodo, a naj bo v hladilniku, na koliko časa jih hranim - preveč sem se obremenjevala z vsem.

Zdaj, ko sem se tretjič podala na mojo pot peke kruha brez kvasa, sem ugotovila, da ni vse v gramih, natančnosti!

Pozabila sem namreč na lastno osnovno pravilo kuhanja: "opazuj, vonjaj, tipaj, okušaj, uporabi zdravo pamet" in predvsem vprašaj se, kako bi to stara mama naredila, ki ni uporabljala tehtnice in je imela peč brez termometra. 

Uporabila sem še eno pametno navodilo, ki sem ga dobila od Nataše: potrpežljivost! Nastavek oz. droži so živa stvar in narava opravi svoje, ko opravi. 

In ta moj tretji kruhek (v tretje gre rado!) je fantastičen! Noro dober! Popolnoma nič kisel, s hrustljavo skorjico in mehko sredico polno velikih lukenj. V bistvu je točno tak, kot mora biti. To je to! Moj prvi pravi kruh brez kvasa, ki mi je resnično uspel.

Ker se v dolgih navodilih vsi izgubimo, sploh če ne vemo, o čem se gre, bom poskusila napisati čim krajša pravila, ki se jih držite (ta bodo poudarjena), v "oklepajih" pa bo potem sledila razlaga na večni "zakaj". Da lažje povežete vse skupaj. 

Tiramisu je ena taka super sladica, ki jo lahko pripraviš na x načinov, je gotova v parih minutkah in jo vsi imajo radi. No, če ta oseba le nima fobije pred surovimi jajci. Krema je namreč pripravljena iz surovih rumenjakov in ne, tiramisu brez jajc, NI tiramisu! Je kar ena krema. Rumenjaki dajo sladici kremoznost, rahlost, maščobo, okus in vse skupaj povežejo v odličen "žmaj". Če bi bili surovi rumenjaki tako nevarni, kot ji imajo nekateri, bi z obličja zemlje izginila večina Italijanov, naša familija z deco vred bi bila že vsaj tisoč krat v bolnici zaradi salmonele, pa smo še vedno vsi živi in zdravi in uživamo v tiramisuju. Če vprašate mojo hčer, kakšno torto si želi na morju, je to tiramisu! Kar pogumno!

Tokrat smo v tiramisu kremi uporabili samo rumenjake, sneg beljakov, smo pa zamenjali s stepeno sladko smetano. Beljake smo žal porabili že prej v drugem receptu. Imate pa med mojimi recepti tudi original recept za tiramisu, pripravljen z beljaki. 

Med plasti tiramisuja smo stisnili še ganaš iz temne čokolade in banane. 

Nedeljska sladica, gotova v 15 minutah.
​

To zlato na črnem je zame nova pesem, ki gre zelo lepo in nežno skozi "usta". Ko sem kupila tanke rezance s sipinim črnilom, sem takoj vedela, da bo na njih šel posušen rumenjak, ki jim bo dal nežen kremni okus, ko se bo od toplote ust začel počasi topiti.

Nisem pa vedela, katero omako narediti zraven, da ne bo vsega preveč, da ne bo prevladovala sama omaka. Običajno sipine rezance postrežemo s čim morskim, kot so to repki kraljevih kozic ipd., ker ne samo, da vizualno pašejo na te rezance, paše jim tudi sladkoba kozic. 

Jaz sem si zamislila jurčke in lisičke. Poletje se poslavja, tukaj je jesen, dajmo še nekaj "tople", zlate barve. Kaj pa omaka? Če naredim standardno gobovo omako, bo to spet vsega preveč. Mora biti nekaj nežnega in povezati mora gozd, sipine rezance in rumenjak. Ideja za omako je padla en dan na kavici s chefom Damirjem (Restavracija Rajh). Vino! 

Jed, ki traja, da jo pripraviš nekaj dni, natančneje teden dni in končno postrežeš. :)) Kaj traja tako dolgo? Dehidriranje rumenjakov. Rumenjake lahko dehidriramo, ko jih imamo na zalogi, ker dehidrirani stojijo v hladilniku do 3 mesece. To je tudi ena od idej, kako shraniti rumenjake, ki nam kdaj pa kdaj ostanejo.

Saj že ime v receptu, dvakrat ocvrti krompirjevi žetončki, pove vse, kar smo s krompirčkom počeli. V čem je fora? Če krompir dvakrat ocvremo, ta ne vpije toliko maščobe, ker se ob prvem cvrtju na krompirju naredi skorjica, ki prepreči vdiranje maščobe in je zato ob drugem cvrtju krompirček lepo hrustljav. 

Krompir tokrat ni narezan na "pomfri", ampak žetončke, kar je meni ljubše. Lahko bi bil še tanjše narezan in bi imeli čips, Na nekje 2-3 mm debelo narezan krompirček pa da nekaj vmes med čipsom in hrustljavim pomfrijem.

​Med navodili si lahko preberete še kakšen trik, ki pripomore k večji hrustljavosti krompirčka.