Kroglice bi v bistvu morale biti piškoti s kikirikijevim maslom. Vendar po uporabi sestavin, ki sem jih imela na razpolago, sem ugotovila, da bi jih bilo škoda pečti, saj so tudi tako bile odlične, poleg tega pa na tak način ostane več mikroelementov, vitaminov, … 
Glede na lastno prehransko prepričanje izberite sebi primerne sestavine. Namesto kikirikijevega masla, ki ga lahko enostavno kupimo v lončku, ga presnojedci lahko sami naredite iz 2 lončkov arašidov in kakšne žličke medu, tako, da vse skupaj v multipraktiku zmeljete. Enako je z ostalimi sestavinami. Izberite bio, ekološko pridelano, domače, kupjeno, presno, kar vam je ljubše. 
Kroglice ne potrebujejo dodatnega sladkorja ali njegovih nadomestkov, saj je sadje dovolj sladko. 

Sestavine za kroglice:

200 g mletih mandljev
pest sušenega sadja (dateljni, mango, papaja, marelice, goji jagode, …)
2 manjši ali 1 večje jabolko
2 dobri žlici kikirikijevega masla
pest pistacij (neslane, nepražene)

nastrgan kokos & grobo mleti lešniki & bučno seme

Dateljne in ostalo sušeno sadje narežemo na manjše koščke, pistacije sesekljamo in jabolko na drobno naribamo, da spusti sok, ki vse skupaj lepo poveže. Jaz sem naribala kar z olupkom vred, saj sem imela domačo neškropljeno jabolko. 

Dodamo še mlete mandlje, kikirikijevo maslo in maso omesimo ter iz nje oblikujemo kot oreh velike kroglice. V primeru, da je masa presuha, dodajte še jabolko, v primeru, da je premehka, dodajte mlete mandlje. Količin res nisem tehtala, ker se mi zdi nesmiselno komplicirati tam kjer ni potrebno. 

Kroglice povaljamo v natrganem kokosu ali grobo mletih, sesekljanih lešnikih. V primeru, da niste presnojedec, predlagam, da lešnike prej popražite in šele nato v njih povaljate kroglice. 
Kroglice lahko povaljate tudi v praženih in sesekljanih bučnih semenih. Presnojedci seveda izpustite fazo praženja. 
 

Pirine palačinke pripravimo enako kot palačinke iz bele moke. Razliko upoštevamo le pri količini mleka, saj je pirina moka v "tekočini" bolj topna in zato potrebujemo za pripravo jedi iz nje manj mleka oz. druge tekočine. 
Pirina moka je tudi lažje prebavljiva od navadne bele moke, vsebuje več vlaknin, mineralov, aminokislin, antioksidantov, predvsem pa manj hranljiva, saj vsebuje bolj zdrave ogljikove hidrate. Vseeno pa tako kot pšenična moka vsebuje gluten. Gluten pire je sicer slabši od glutena pšenice, zato so izdelki iz pirine moke bolj zbiti, trdi oz. ne vzhajajo tako lepo kot pekovski izdelki iz bele pšenične moke, ga pa zato tisti, ki so občutljivi na pšenični gluten, veliko lažje prenašajo. 
Pira ima pa še eno precej pomembno (vsaj zame) prednost pred pšenico. Pirino zrnje namreč tudi po žetvi ostane v plevah in je tako zaščiteno pred zunanjimi škodljivci kot so pesticidi, insekti, onesnaženo okolje. Torej zrno pire ni dodatno obremenjeno kot pri pšenici. Pleve pire namreč od znja oluščijo šele pred nadaljno predelavo. 

Sestavine:

250 g pirine moke
4 dcl mleka (lahko uporabite tudi mleko brez laktoze, sojino, ovseno, navadno, …)
3 jajca
1 dcl radenske (mineralne vode s CO2)
sol
žlica sladkorja

Sestavine za nadev:

250 g pasirane skute
1 bourbon vanilija
2 žlici  sladkorja
limonina lupinica
1/2 žličke cimeta
1 zvrhana žlica kisle smetane
1 jajce

Sestavine za obliv: 

cca 2 dcl kisle smetane 
1 žlica sladkorja v prahu
karamela-vanilija sladkor (Kotany, mlinček)
dobra žlička kakava

Ker imam ponev za palačinke, olja ne dodajam, niti ne mastim ponve, saj se palačinke ne sprijemajo in se odlično spečejo tudi brez dodanega olja. V primeru, da te ponve nimate, uporabite olje. Količine za sestavine so približne, ker sestavin za palačinke res nikoli ne tehtam do grama natančno. Pri mleku lahko uporabite, tudi druge "sorodnice" mleka, v primeru, da se borite z laktozno intoleranco ali alergijo. V večji trgovskih centrih imate tudi na voljo sire, kislo smetano, maslo brez laktoze.
Maso za palačinke dobro zmešamo. Lahko z metlico, mešalnikom - jaz to opravim s paličnim mešalnikom. Maso pustimo kakšnih deset minut, da počiva. Ta čas si pripravimo nadev. 
Vse sestavine za nadev z mešalnikom na najmanjši hitrosti lepo premešamo. Nadev pride precej mehak, skoraj tekoč. Nam je tak nadev všeč, saj se tako nadev razleze po palačinki in bo skutni nadev med vsemi plastmi palačinke. Je pa res, da je palačinko tudi malo težje zviti.

Palačinke spečemo jih nadevamo in tesno eno zraven druge odlagamo v pekač. Po vrhu palačinke premažemo s kislo smetano, v katero smo z metlico vmešali sladkor v prahu. Po vrhu potrosimo še kakav in karamela-vanilija sladkor. 

Palačinke pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj kakšnih 20 minut.

Bujta repa je bila v mojih otroških letih obvezno na seznamu v času kolin, torej pozno jeseni oz. takrat, ko se je zunaj shladilo. In zato nosi tudi takšno ime. Bujta repa. Takrat smo torej "bujli" (prevod: ubili) prašiča. Svinjske kosti, ki jih skuhamo v bujti repi, so bile sveže in na razpolago, kisla repa je pa tudi sveže pripravljena čakala v kleti v sodih. Repo smo namreč prav tako obirali jeseni, potem smo jo naribali in jo v plasteh: repa, sol, repa, sol…tesno naložili v sode, da je fermentirala oz. postala kisla. 

Sestavine:

500 g kisle repe
300-500 g svinjskih kosti z mesom
70-100  g prosene kaše
8-10 poprovih zrn
2 lovorjeva lista

Sestavine za podmet:

1 -2 žlici moke
sončnično olje
1 mala čebula
2 stroka česna
2 žlički mlete rdeče paprike

Kosti splahnemo pod tekočo vodo in jih damo kuhat. Vode naj bo toliko, da so kosti za dober prst pokrite. Kuhamo kakšne pol ure, nato dodamo repo. Repa, ki jo dobimo v trgovinah je različno kisla. Eni jo zato, preden jo dajo kuhat, na hitrco splahnejo pod tekočo vodo, drugi ne. To odločitev prepuščam vam oz. vašemu okusu, kaj vam je "slastičnejše". Vitaminov bo še vedno dovolj ostalo, če jo splahnete. 
Solimo šele zdaj. Zakaj? Zato, ker zaradi zakonov osmoze in difuzije (saj se še spomnite biologije iz osnovne šole, ne? :)) ) preide čim več več okusa iz mesa v "juho" in ker želimo, da zaradi istega zakona ostane čim več okusov v repi. 
Dodamo še lovorjev list in poprova zrna. Kuhamo še kakšne pol ure, nato dodamo  k repi proseno kašo, ki smo jo prej dobro splahnili pod tekočo vodo.

Ko smo dodali k repi proseno kašo, si naredimo podmet. Na olju svetlo prepražimo na drobno sesekljano čebulo, dodamo na drobno narezan česen, malo popražimo, da česen zadiši, nato pa dodamo moko. S kuhalnico premešamo, da se moka lepo ujame s čebulo, svetlo prepraži in šele nato dodamo rdečo papriko. Ko je dodana rdeča paprika moramo biti previdni, ker se le-ta hitro zažge. Podmet dodamo k repi, premešamo in vse skupaj kuhamo še kakšnih 15 minut. 

Repa mora biti lepo gostljata. Če je tekočine preveč pustimo lonec odprt, da voda malo izpari. Bujta repa je kuhana, ko se prosena semena lepo razcvetejo in se meso lepo loči od kosti.

Repa na srečo spada med tiste jedi, da je še boljša na drugi dan. Zato jo lahko skuhate ceeeel pisker. Bogata je z vitaminom C, pomlajuje (tako mi je rekla tudi babica :)) ) in lahko jo jeste tudi surovo. 

Se spomnim časov, ko sva šle z mamo na njivo in ko sem postala lačna, je zruvala repo, s "krampecom" olupila in sem jopotem kar tako pojedla. Ja, brez pranja rok ali repe. Nič mi ni bilo, le repa je malo grenila.  :)))

Puranji zrezek kar tako, ali ga malo sfriziramo in mu dodamo paradižnik, sir in baziliko za na povrh? "Ja to slednje vsekakor", odgovorita otroka. "In obvezno mami bučke na žaru zraven speci!"

Sestavine:

puranji zrezki
paradižnik
poltrdi sir
provansalska zelišča
sveža bazilika
sveže zmlet poper
sol
olje

Puranje zrezke splahnemo pod mrzlo vodo, obrišemo s papirnato servieto in jih damo pečt v razbeljeno žar ponev. Po zgornji strani zrezke solimo, popramo in po kašnih 2-3 minutah, ko se na spodnji strani zrezki popečejo, obrnemo in jih popečemo še po drugi strani. 
Pečene zrezke zložimo v pekač in jih obložimo s paradižnikom, ki smo ga razrezali na cca. 0,5 cm debele rezine. Paradižnik po potrebi solimo (odvisno od slanosti sira, ki ste ga izbrali). Na paradižnik, lahko položimo še liste drobnjaka.

Po paradižniku naribamo sir, popramo in začinimo s provansalskimi zelišči.

Obložene puranje zrezke potisnemo v vročo pečico na 220 stopinj, da se sir stopi in zlato zapeče. 

K s paradižnikom in sirom obloženim puranjim zrezkom lahko postrežemo na žaru popečene bučke. Seveda bučke popečemo na saftu, kjer se je prej peklo meso. Po potrebi dodamo še malo olja. 

Izraz Casserole izhaja iz francoščine in jo v kulinariki uporabljamo za "zloženke" pripravljene v globokem pekaču. Značilnost teh jedi je, da je jed po vrhu ali polita z mehko sirno polivko ali ima hrustljavo sirno skorjico, da ima nadev iz mesa in/ali zelenjave in da ima neko vmesno škrobno plast, recimo iz pašte, krompirja ali kaj drugega - v našem primeru iz tortilj ter, da jo na koncu zapečemo v globljem pekaču.  To so recimo nam vsem znane lazanje (vmesna plast iz pašte), musake (vmesna plast iz krompirja), pite, gratinirane testenine ipd. 
Ker nam je od prejšnjega dneva ostalo nekaj pšeničnih tortilj, sem se odločila za tortiljin casserole. V bistvu  lahko tortilje premažete tudi z avokadom, lahko z bešamelom, lahko nanje zložite ostanke pečenega piščanca, popečene zelenjave,  to je enkratna priložnost, da se znebite ostankov iz hladilnika. 

Sestavine:

400 g mletega mesa (jaz vzamem 70 % govejega + 30 % svinjskega)
2 dcl domačih pelatov
1 manjša čebula
2 stroka česna
1-2 korenčka
1 sladka koruza (lahko iz konzerve)
šopek peteršilja
1 vrečka baby mozzarele
250 g sira za ribanje
sol
sveže zmlet poper
sveže zmlet čili
ščep kumina (to ni kumina!!)
1/2 žličke curry začimbe
sveža bazilika
oljčno olje
5 domačih pšeničnih tortilj

Na oljčnem olju prepražimo na drobno sesekljano čebulo, nato še česen in nariban korenček. Dodamo mešano mleto meso, začimbe in vse skupaj pražimo, dokler meso ne dobi lepe rjave barve oz. ni praženo. 

Na koncu dodamo k mesu še sladko koruzo. 

Pelate si "razdelimo" na 6 delov. Najprej premažemo dno pekača.

Tortiljo premažemo s pelati in jo obložimo z 1/4 mesnega nadeva, 1/5 mozzarele in 1/5 naribanega sira. 

Ponovimo plast za plastjo ...

Po vrhu izdatneje naribamo sir, obložimo z mozzarelo in listi bazilike, da se le-ti med peko lepo zapečejo v sir. 

Obložene plasti pšeničnih tortilj oz. tortiljin casserole pečemo na 220 stopinj kakšnih 30 minut oz. dokler zgornja plast ni lepo zlato rjavo zapečena. 

Za belo zelje bi lahko napisali, da velja za neko splošno zdravilo. Cenili so ga že v času Rimljanov, danes pa ga neopravičeno v kulinariki bolj redko srečujemo. Sploh, kar se tiče solate, vsi na veliko kosimo skledo zelene listnate solate, čeprav je zelje v primerjavi z njo absolutni zmagovalec, kar se vitaminov in mikroelementov tiče. 
Zelje vsebuje tudi veliko vode in vlaknin, kar je odlično za vse tiste, ki se želijo znebiti odvečnih kilogramov, pri tem pa nočejo stradati, saj zelje daje občutek sitosti. 
Zelje vsebuje tudi vse vitamine B (razen B 12), glukozo, ki se zelo počasi porablja, cink, ki je en izmed najpomembnejših virov zdravja ter mangan in selen, ki poskrbita za spolno aktivnost in imunski sistem. 

Zdravljenje z belim zeljem*: 

• poživlja možgane in živčevje, izboljšuje razpoloženje in krepi sposobnost koncentracije
  
• pomirja živčevje in sprošča
  
• daje dober spanec in poveča odpornost proti stresu
  
• krepi imunski sistem
  
• pospešuje presnovo ogljikovih hidratov
• skrbi za čilost in delovno sposobnost
• pomaga pri pomanjkanju spolne sle
• pomaga pri hujšanju

Sestavine:

sveže belo zelje
žlička kumine
solni cvet
sveže zmlet poper
jabolčni kis
bučno olje

Zelje očistimo, odstranimo zunanje poškodovane liste in ga z velikim nožem ali ribežem narežemo oz. naribamo na tanke rezine. Stržen odstranimo seveda. Domače zelje, ki ni obdelano s pesticidi, ne rabimo prati, odstranimo samo zunanje liste, kupljeno zelje pa prej seveda operemo, da odstranimo vsaj nekaj pesticidov. 

Ker zelje zaradi svoje daljše prebavljivosti nekaterim zna delati težave v črevesju, dodamo v solato žličko kumine, ki bo morebitno napihnjenost ublažila. 

Solato iz belega zelja začinimo, zabelimo in premešamo. 

* Povzeto po K. Oberbeil/ dr.med. C. Lentz, Zdravilna moč sadja in zelenjave, 1996

Mehke, dišeče s hrustljavo skorjico … Ne rabijo čisto ničesar več. Če boste pa slučajno imeli kaj kajmaka, so pa za na prepovedano listo. ;)

Sestavine: 

300 g polnozrnate moke
200 g bele moke
žlička soli
1/2 žličke sladkorja
cca 270 ml mleka
1/2 kocke svežega kvasa (ali 1 vrečka suhega)
cca 100 g vložene paprike
cca 150 g kuhane šunke (lahko tudi pečena šunka, pršut ipd.)
sveži origano
žlica prosene kaše

+ mleko za premaz

Šunko, papriko in origano narežemo na manjše kockice. Količine le-teh so res približno navedene, saj jih nisem tehtala. Po želji lahko dodate več ali manj. 

Moko presejemo v posodo, naredimo jamico, vanjo nadrobimo kvas, dodamo sladkor in toplo mleko. Počakamo, da se naredi kvasec. To traja nekje 5 minut. Potem ob rob posode dodamo sol in z mešalnikom ali rokami omesimo mehko testo. Posodo s testom pokrijemo in pustimo kakšno uro, da se volumen testa poveča nekje za dvakrat. 
V vzhajano testo na pomokani površini previdno in narahlo vmesimo šunko in papriko. 

Iz testa oblikujemo mini štručke. 
Če imate čas in želite štučkam podariti lepši izgled, testo razdelite na 7 enakih delov, vsakega razvaljajte približno na 1 cm debelo in ga zrolajte v rogljiček. 

Štručke premažemo s toplim mlekom, posipamo s proseno kašo in jih kakšnih 5 minut pustimo, da malo vzhajajo.

Polnozrnate štručke pečemo na 180 stopinj približno 20-25 minut, odvisno od pečice.

Pečene štručke pokrijemo s krpo in jih pustimo par minutk, da se "spočijejo". 

Še k toplim polnozrnatim štručkam s šunko in papriko se odlično poda kajmak, lahko pa jih uživate kar tako, brez vsega.

Krompirjeve svaljke (cüjcki - luleki, jim rečemo pri nas) ponavadi pripravimo s praženimi drobtinami ali posute z makom. Oboji so odlični. Postrežemo jih lahko kot samostojno jed v sladki (s kompotom) ali slani (z zeleno solato) varianti ali kot prilogo mesu z določeno omako. Recimo svaljki z makom ali v kombinaciji z bučnimi semeni so pa lahko tudi odlična topla predjed. 
Naš moški del familije je predvsem za varianto v kombinaciji s kakšnim šniclinom. :))

 Sestavine za krompirjevo testo:

5 srednjevelikih krompirjev (700 g)
cca 200 g ostre moke
50 g pšeničnega zdroba
1 jajce
1 žlica sladkorja
1 /2 žličke soli

Krompir operemo in ga damo kuhat približno 20 minut oz. dokler se ne skuha. Kuhan krompir olupimo in ga še vročega dobro pretlačimo, da ni grudic. Če lahko izbiramo, uporabimo mokast krompir, drugače bo pa dober tudi drug krompir. Dodamo moko, pšenični zdrob, sol, sladkor, razžrvkljano jajce in omesimo testo. 

Kar se tiče gramature krompirja in moke, je vedno to tu. Normalno, da ne bomo šli rezat krompirja vstran, če ga je preveč. Razmerje se nam tudi podre glede na vrsto krompirja, vrsto moke ali velikost jajca. Zato v primeru, da je testo premehko, dodamo še moko, če je pretrdo, pa dodamo žlico kisle smetane. Če krompir ne bo dovolj vroč, ko bomo dodali moko, se nam bo lepil na roke in bomo težje oblikovali testo, čeprav je razmerje pravo. 
Iz testa oblikujemo kroglo in jo pustimo počivati kakšnih 15 minut. Nato testo še enkrat omesimo in iz njega oblikujemo svaljke,  podobnih mer kot prsti. ;) 
Ta čas spražimo drobtine.

Sestavine za pražene drobtine:

cca 0,5 dcl rastlinskega olja ali masla
cca 250 g drobtin

(priznam, tega nikoli ne tehtam)

Olje segrejemo, dodamo krušne drobtine in jih pražimo, dokler ne postanejo rjave. 

Svaljke damo kuhat v vrelo slano vodo. Ti so hitro kuhani. V bistvu takoj minutko za tem, ko priplavajo na površje. Ponavadi se jih nekaj takoj, ko jih damo v vodo zalepi na dno posode. Jaz to uredim z nežnim potegom kuhalnice. 

Kuhane svaljke odcedimo in jih stresemo v posodo k drobtinam. Posodo rahlo potresemo, da se drobtine sprimejo svaljkov. Če bomo preveč šarili s kuhalnico med svaljki, se znajo le-ti, dokler so še vroči, strgati.

V primeru, da bomo k svaljkom postregli kompot, jih lahko posipamo še s sladkorjem v prahu. 

Meni so ti svaljki še boljši zvečer, ko se ohladijo in postanejo bolj kompaktni. 

Sveža in luštno pekoča paradižnikova salsa je hitro gotova, predvsem pa brez umetnih konzervansov in trenutno pri nas nepogrešljiva v kombinaciji s koruznim čipsom in ob spremljanju vijoličaste fuzbalske evforije. Seveda jo lahko naredite tudi popolnoma naravno brez kečapa, ji dodate ščep sladkorja, vendar tista žlička kečapa, kakor koli se vzame, naredi svoje. Vsaj za naš okus. 
Koruzni čips, lahko naredite sami iz samo dveh sestavin. Je hitro gotov, brez glutena in spet brez nepotrebnih konzervansov. Recept najdete med našimi recepti. 

Sestavine:

1 mesnat paradižnik Lušt volovsko srce
1/4 rdeče čebule
2 vejici koriandra (lahko tudi peteršilj)
2 žlici limetinega soka 
1 žlica oljčnega olja
1/2 - 1 manjši čili
solni cvet
sveže zmlet poper
1 žlička bio kečapa

Če imate možnost izberite mesnat paradižnik, s čim manj vode. Zato predlagam kakšno volovsko srce. Nikar se pa ne splača kupovati španskega paradižnika, ki je za moj okus popolnoma voden in brez okusa in posledično tudi omaka ne bo imela tako polnega in dišečega okusa. 
Količino čilija dozirajte glede na svoje potrebe oz. kolikor ga lahko prenesete. ;) 

Vse sestavine enostavno na drobno sesekljamo, premešamo in za kakšno uro shranimo v hladilniku v zaprti posodi, da se vsi okusi med sabo povežejo. Če ste uporabili manj mesnat paradižnik, odvečno tekočino odcedite. 

Ko se ti zalušta nekaj sladkega, nekompliciranega, je tukaj rulada. Poleg tega imamo ponavadi jajca, sladkor, moko in marmelado vedno pri roki.
Biskvit ne potrebuje vanilija niti pecilnega praška. 

Sestavine: 

6 jajc
150 g sladkorja
2 žlici tople vode
150 g moke (75 g polnozrnate moke + 75 g bele moke)
marmelada iz jurke

Rumenjake in beljake ločimo. Rumenjake in sladkor z mešalnikom kakšnih 5 minut dobro mešamo, da nastena lepa puhasta krema. Nato dodamo vodo in še malo zmešamo. Posebej stepemo beljake. K rumenjakom počasi in izmenično dodajamo moko in 1/2 beljakov. Na koncu previdno in počasi z lopatko vmešamo še drugo polovico beljakov. Mešamo rahlo od spodaj navzgor, da ostane čim več zraka v biskvitu. 
Maso za biskvit previdno zvrnemo na pekač obložen s papirjem za peko in maso enakomerno in narahlo poravnamo. 
Pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj, kakšnih 20 minut. 

Pečen in vroč biskvit zvrnemo na vlažno krpo na katero smo dali nov papir za peko in previdno na tesno zvijemo v rulado. Pustimo, da se biskvit ohladi.
Ohlajen biskvit nato odvijemo, premažemo z jurkino marmelado in rulado ponovno previdno zvijemo.

Kdo ali kaj pa pri vas straši za noč čarovnic? Pri nas so to sladki in ne ravno strašni duhci. Sicer ne strašijo dolgo, ker običajno ne dočakajo naslednjega jutra. 
Duhce naredimo iz čokoladnih mufinov, katerim glede na trenutno inspiracijo, priložnost, dostopno sestavino prilagodimo glavo. Ker pa seveda samo čokoladen biskvit ni dovolj, dodamo duhcem v trebuh koščke jabolka in čokolade in namesto krvi jim vbrizgamo marmelado.

Sestavine za muffine: 

1 jajce
3 zvrhane žlice moke (recimo: 100 -120 g moke, cca 1,5 lonček)
1 zvrhana žlica kakava
3 žlice sladkorja
1 navaden jogurt
1 žlica kisle smetane
cca 0,5 dcl mleka (samo po potrebi, odvisno od gostote jogurta)
0,5 dcl olja (ali sladke smetane)
ščepec soli
pest čokoladnih kapljic
1 žlica Nutele
1/2 pecilnega praška
jabolka

Ostale sestavine:

marmelada iz jurke (lahko jagodna, …)
lizike
bela ticina masa
jedilni flomaster

Vse sestavine, razen jabolka in čokoladnih kapljic, enostavno damo v posodo in z mešalnikom dobro premešamo. 
Ker bomo delali duhce uporabimo bele papirčke za muffine. Ker papirčki zaradi maščobe v muffinu ponavadi spremenijo barvo oz. zbledijo, uporabimo dva papirčka skupaj. Vendar ju ne smemo vzeti narazen, ker se bosta potem tudi kasneje ločila. Če jemljemo papirčke tako, da sta dva po dva skupaj "speta", bosta tudi kasneje tako ostala, bela barva bo pa precej bolj vidna kot pri samo enem. Sploh pri papirčkih z vzorci priporočam uporabo dveh papirčkov, ker drugače vzorci ne pridejo do izraza. 

Jabolko olupimo in razrežemo na manjše kockice. V vsak papirček za mufine damo eno žlico mase za biskvit, nato recimo 3 čokoladne kapljice in 3-4 kockice jabolka. Nato vse skupaj pokrijemo z maso za biskvit. 
Ker bomo delali duhce, papirčke lahko malo bolj napolnimo kot običajno, saj nam bo "hribček" na vrhu muffina prišel prav zaradi glave duhca. 

Pečemo na 180 stopinj nekje 15-20 minut, odvisno od pečice.

Pečene muffine ohladimo. Marmelado nekoliko razredčimo z vodo in jo s pomočjo brizgalke nabrizgamo v mufine. Tako bodo muffini ne samo bolj sočni, ampak bodo duhci tudi iz "krvi in  mesa". Jaz sem uporabila kar navadno 5 ml brizgalko in marmelado iz jurke, saj po naših duhcih teče vijoličasta kri. 

V ohlajene mufine zapičimo lizike, ki bodo predstavljale glavo našega duhca. Namesto lizike lahko uporabite tudi cake popse, večje rumove kroglice,  Ferrero Rocher ali Rafaelo kroglice, ki jih na muffin zalepite s stopljeno čokolado. 
Nato iz ticine mase (ali mase iz penic) izrežete kroge, s cca 10 cm premera in jih enostavno obesite preko lizik oz. kroglic.
Obleko duhca nekoliko pošvedrajte, da bo zgledalo, da je duhec v gibanju. 
Z jedilnim flomastrom ali jedilno barvo narišite duhcem oči in usta. 

Na enak način lahko v duhce spremenite tudi Cake popse oz. okrogle tortice na palčki

Buuuhuuuuuhuu … in strašljiva noč čarovnic se lahko prične.

Svinjska ribica je najmanjši, najmehkejši in zame najboljši kos mesa. Zato ga najpogosteje pripravimo kot file medaljončke ali ribico ovito v listnato testo. Tokrat sem se odločila za medaljone z omako iz sliv ter s proseno kašo z zelenjavo v košarici iz listnatega testa kot prilogo. 

Najprej sem si pripravimo proseno kašo, saj medaljoni potrebujejo vsega skupaj le kakšnih 5 minut peke. Slivovo omako naredimo vmes, medtem, ko se kaša duši. 

Sestavine: 

cca. 100 g prosene kaše
1 korenček
brokoli
1/2 čebule
1 strok česna
1/2 bučke ali maslene buče
sol 
sveže zmlet poper
oljčno olje
poltrdi sir
prekajena slanina (vegetarijanci komot izpustite ta del)

listnato testo v zvitku

Na oljčnem olju najprej prepražimo sesekljano čebulo, ko le-ta postekleni dodamo na kočke narezano slanino, česen, nato še korenček. 
Proseno kašo dobro splahnemo pod tekočo vodo (pomagamo si s cedilom) in jo dodamo k praženi zelenjavi. Zalijemo z vodo. Vode naj bo toliko, da je slab prst nad kašo. Ponavadi je to razmerje 1 : 3.  Dodamo še na kocke narezano bučo, začinimo, na hitro premešamo, pokrijemo in pustimo, da se kaša in zelenjava lepo počasi podušita. 

Minutko pred koncem, dodamo še brokoli, ki se ne sme preveč podušiti, drugače bo izgubil vso barvo in okus. Za tem, pustimo posodo odprto in s tem preprečimo, da bi se zelenjava še naprej dušila oz. razbarvala.

Listnato testo razrežemo in kar s papirjem za peko vred obložimo keramične skodelice, v katerem se bodo naše košarice s proseno kašo pekle.

Sestavine: 

5-8 suhih sliv brez koščic (odvisno od željene gostote omake)
2 dcl belega vina
1 žlica kisle smetane
muškatni orešček
 sol
sveže zmlet poper

Slive damo kuhat skupaj z vinom in muškatnim oreščkom. Kuhamo približno 2-3 minute, da alkohol izhlapi. Nato dodamo kislo smetano, vse skupaj spasiramo in po potrebi in glede na okus dodatno začinimo s soljo in poprom. Pokuhamo še slabo minuto in omaka je gotova. Ko enkrat dodamo kislo smetano, ne kuhamo več dolgo, drugače se nam bo le-ta sesirila. Četrt te omake porabimo za skodelice prosene kaše, v preostalo omako iz sliv bomo pa pred serviranjem krožnika vmešali še omako na kateri se bodo pekli medaljoni. 

Listnato testo z vilico prepikamo, da se nam le-to med peko ne napihne preveč.

Skodelice z listnatim testom nadevamo z dušeno proseno kašo, vmes prelijemo kašo z 2 žličkama omake iz sliv in po vrhu naribamo sir. 
Proseno kašo z zelenjavo v listnatem testu pečemo v že ogreti pečici na 200 stopinj nekje 20 minut (odvisno od pečice), da se testo zapeče in sir naredi hrustljavo zlato skorjico. 

Sestavine: 

cca 500 g svinjske ribice
sveže zmlet poper
sveže zmlet čili
sol
pol žličke rdeče paprike
oljčno olje

(bosta pa tudi samo sol in poper čisto dovolj)

Svinjsko ribico splahnemo pod tekočo vodo, obrišemo s papirnato servieto in meso narežemo na 2-3 cm debele fileje. V skledi meso začinimo, dodamo olje in dobro premešamo. Na oljčnem olju, v razbeljeni žar ponvi popečemo medaljone. Na vsaki strani 2-3 minute peke bo čisto dovolj. Tako bodo medaljoni zunaj lepo zapečeni, znotraj pa sočni in mehki. 
Medaljone odstranimo iz ponve in jih damo obvezno počivat. Najboljše v kakšno ognjevarno posodo s pokrovom, da ohranimo temperaturo. 
V ponev, kjer so se pekli medaljoni, dodamo omako iz sliv, z lopatko premešamo in z dna ponve poskusimo strgati čim več ostankov pečenega mesa. Ti "ostanki" bodo dali namreč omaki dodaten okus. 

Ko serviram jed na krožnike, dam omako vedno pod meso, je ne polivam po mesu (izjema je le ciganska pečenka), saj rada okusim najprej posebej meso in posebej omako. 

Nekateri sv. ribico zamenjujejo s sv. hrbtom. Sv. ribica in sv. hrbet ni isto, čeprav sta oba iz hrbtnega dela prašiča. Iz hrbta dobimo kareje z ali brez kosti. Če narežemo fileje, so le-ti večji in niti približno tako mehki kot tisti iz ribice. Medaljončke pa dobimo iz sv. ribice, ki so najmanjši, najmehkejši, najboljši kosi mesa. in zato tudi najdražji.

Po kostanj v željavico? Ne, ne bo vam potrebno segati v žerjavico. Slastni so lahko prav tako kostanji, ki jih spečemo v pečici. Tako da tudi vsi tisti, ki živimo v stanovanjskih blokih, si jih zdaj lahko privoščimo. In to celo brez črnih prstov. Kostanji, pečeni v pečici namreč kljub temu, da se na  prvi pogled ne razlikujejo od tistih pečenih na ognju, ne vsebujejo saj, ki jih oddaja ogenj in posledično tudi naši prsti niso tako sajasti. 
Vendar kvaliteto pečenega kostanja v pečici vam obljubim le, če imate pečico s programom žar, ki kostanj "zapeče" in ne skuha. 

Najboljši kostanj za peko je kakšen dan ali dva odležan kostanj. Pomeni, da ga ne pečemo takoj isti dan, ko ga naberemo. Seveda pa ne bo z njim nič narobe. Tistega odležanega bomo le lepše olupili.

Preden damo kostanj pečt, v lupino z nožem zarežemo x, da nam le-ti ne popokajo v pečici.  Jaz to naredim na ploski strani kostanja. Nekak se mi zdi, da se tako najlažje potem olupijo. Kostanje razporedimo na pekaču obloženem s papirjem za peko. 
Pečico segrejemo na 270 stopinj, obvezno na programu žar. Pekač damo v pečici na najvišje izvodilo, tako da so kostanji čim bližje razbeljenemu "žaru". 
Kostanj pečemo cca 20 minut. Vmes jih 3x premešamo. 

Pečene kostanje zavijemo v krpo in pustimo kakšnih 10 minut, da se "spočijejo".

Kostanj se zelo lepo olupi. Kostanj primemo ob straneh in ga s palcem in kazalcem stisnemo, da se lupina razpoči. Potem lupino  enostavno odstranimo. 

Po sladki sadni galetti s slivami, sem se spravila delat še slano verzijo z maslenim testom iz pirine moke in s češnjevim paradižnikom Lušt., ki jo lahko ponudimo kot malico ali večerjo. 
Galetto s slivami najdete med recepti ali s klikom na Galetta s slivami in orehi. 

Sestavine za testo:

1 lonček pirine moke (lahko tudi bela moka)
80 g mrzlega masla
2 žlici grškega jogurta (lahko precedite navaden čvrst jogurt)
1 žlica iztisnjenega soka limone
0,5 dcl mrzle vode
ščep soli

Sestavine za nadev:

1/2 lončka ricotta sira ali mozzarele 
1/2 lončka dimljenega sira
oljčno olje
šopek bazilike
sveže zmlet poper
sveže zmlet čili (lahko tudi izpustite)
češnjev paradižnik Lušt 

Za premaz: 

1 rumenjak (alergiki ga komot izpustite)
2 žlici vode

Najprej si pripravimo testo. Vse sestavine za testo morajo biti mrzle. Tudi moka. Zato tudi moko kakšne pol ure prej ohladimo v hladilniku ali zamrzovalniku.
Mrzlo moko stresemo v posodo, dodamo sol, premešamo in nato dodamo na koščke narezano mrzlo maslo. Vse skupaj na hitro zmešamo v mešalniku (ne z rokami, ker se bo maslo začelo topiti), tako da so še vedno vidni koščki masla, ki bodo kasneje dali testu hrustljavost. 
Medtem ko se testo meša, hitro v manjši posodici zmešamo tekoče sestavine (jogurt, vodo, limonin sok).
Tekoče sestavine z lopatko ali kuhalnico na hitro vmešamo k maslu in moki. Mešamo nežno in tako, da dobimo kroglo testa. Nič hudega, če ne zgleda lepo okroglo. 
Testo zavijemo v plastično folijo za živila in ga damo v hladilnik počivat za kakšno uro. 
Pripravimo si nadev. Dimljen sir naribamo in ga z vilico grobo zmešamo z ricotto in oljčnim oljem. Paradižnik operemo in razpolovimo. 
Hladno testo na papirju za peko razvaljamo v krog, cca. 0,5 cm debelo, ga obložimo s sirnim nadevom in po njem razvrstimo paradižnik, ki naj bo s prerezano stranjo obrnjen navzgor. Popramo, dodamo čili. 
Rob galette zavihamo navzgor  na nadev in ga premažemo z rumenjakom premešanim z vodo. 

Galetto pečemo v že ogreti pečici na  220 stopinj, kakšnih 30 minut. Po pečeni galetti potresemo sveže liste bazilike. 

Mlejčna župa s "krumpšami" in ajdovo kašo je še ena jed, ki je bila v mojem otroštvu večkrat na mizi. Sicer so se namesto prekajenih reber v loncu pogosteje znašle kakšne hrenovke in/ali "pasja radost" (hrenovke za deco, pasja radost za starše), vendar, ko je bil čas prekajenega mesa (tam okrog novembra, se je začelo), se je tudi ta bolj dišeči in luštičen kos mesa znašel v tej juhi. In s prekajenim mesom je ta juha čisto nekaj drugega. Tisti 1,5 literski lonec, poln te juhe, nam štirim ni dovolj. Otroka jo obožujeta. Ja in to brez hrenovk, ker jih pri nas skoraj ne poznamo. 
Sicer ti zaradi prekajenega mesa in zaseke nekaj holesterola in trigliceridov ne uide, ampak če uživaš raznovrstno hrano, je to kapljica v morje polna užitka. 
Prekajena domača rebra iz čebra sem dobila od strica (v bistvu je bil ta kos reber namenjen sestri, ki živi v tujini, vendar je usoda želela, da se pozabijo pri nas v zamrzovalniku, ups), ki sam redi prašiče in tudi sam meso zdimi. Tako da ta čudoviti kos reber, lepo objet v domačo zaseko, mi ni zbujal niti kančka slabe vesti. 

Sestavine:

meso s tünke
3/4 lončka ajdove kaše
3-4 srednjeveliki krompirji
cca 1,5 dcl mleka
sol
sveže zmlet poper
majaron
2 lovorjeva lista
1 žlica kisa

Prekajena rebra narežemo in jih na hitro popečemo. Če imamo meso s tünke, ne rabimo dodajati maščobe, ker je je dovolj že zaradi zaseke. Če pa uporabite samo prekajeno meso ali hrenovke, pasjo radost, … pa uporabite malo maščobe za peko. Če vas zdaj ne bo nihče vprašal, kaj tako diši, potem ne vem kdaj bo. Ker pečeno prekajeno meso diši nebeško.
Ko se meso z obeh strani popeče, dodamo kašo, na kockice narezan krompir, začimbe, ...

… na hitrco vse skupaj malo prepražimo in zalijemo z vodo. 

Juho kuhamo približno 20 minut oz. dokler se krompir ne skuha. Pred koncem kuhanja, dodamo mleko in kis. 

Nekateri v juho dodajo še kakšno žlico kisle smetane, vendar je juha tudi brez te, zelo okusna.

Vsako leto, jeseni, ko pečem bučo, me njena sladkoba odnese 30 let nazaj, v Strehovce, na domačijo moje babice in dedka. Babica je sicer tam, v zgornji omarici, vedno imela kakšen paket napolitank za nas vnukinje, ampak bolj kot omarice z napolitankami se jaz spomnim starega štedilnika na drva z veliko železno ploščo. Na tej plošči sva si s sestro ali pekli sveže testo za mlince, ki je hitreje zmanjkovalo, kot se je uspelo razvaljati, ali gobe (katerih se nikakor ne morem spomniti imena, so pa klobuki noro dišali). 

V "redlinu" smo pa pekli sladke muškatne buče in krompir. Mmmm … 
Bučo je babica enostavno prerezala na pol ali na četrtino in jo kar tako spekla v peči. Brez soli, brez popra, brez vseh začimb. In okus te buče, pečene v peči na drva je neprecenljiv. Četudi jih sama za moje otroke pripravljam na enak način, se nobena moderna pečica ne more kosati z rezultatom peči na drva. Je pa pečena buča vseeno odlična. 

Bučo očistimo in jo narežemo na večje kose. Ampak res večje. Zakaj? Ker je meso pečene buče najboljše, če ga z žlico postrgamo in ne, če zagrizemo vanj. Buče ne lupimo, ker želimo, da vsa sladkoba ostane v mesu! 

Bučo pečemo v pekaču obloženem s papirjem za peko, na 200 stopinj, kakšnih 30 minut. Pečica naj bo vnaprej ogreta. pazimo, da so kosi buče lepo narazen in da se robovi lahko fajn zapečejo.

Buča je pečena takrat, ko se na delih buče pojavijo črni fleki, ki nakazujejo osmojenost. Vendar brez skrbi. Ti črni deli in robovi so najbolj sladki in najokusnejši. 
In ne pozabite! Bučo jejte tako, da z žlico potegnete vzdolž po mesu - postrgate. Kot pri banani. Z žlico nastrgana banana je mnogo bolj sladka, kot če vanjo zagrizete. Poskusite. ;)

Semena buče nikar ne zavrzite. Operite jih, posušite, saj so le-te pravi biološki zaklad s pomlajevalno močjo. 

Kako pa ti piškoti dišijo iz pečice, mmmm … 
"Mami, kaj tako diši? Kaj pečeš?!"  Miška, piškote vama pečem. Iz čokolešnika. Za zajtrk bodo k skodelici toplega mleka. "Jeej, piškoti za zajtrk!" :))

Sestavine:

2 skodelici čokolešnika
1 skodelica ovsenih kosmičev
1 paketek čokoladnih kapljic za piškote
2 žlici rjavega sladkorja (sladkor  lahko tudi izpustite)
1 jajce (lahko ga nadomestite z eno fajn zrelo pretlačeno banano)
cca 80 g masla (odvisno od velikosti jajca oz. banane, skodelic)

Vse suhe sestavine premešamo, v skledo dodamo na lističe narezano maslo, razžvrkljano jajce (ali pretlačeno banano) in omesimo testo za piškote. Ne, pecilnega praška ne rabimo. Pri maslu boste videli. Če se bo lepilo preveč, dodajte še malo čokolešnika, če premalo, dodajte še maslo. Na začetku boste sicer morali malo bolj mesiti, da se maslo pod rokami segreje in potem se testo lepo zlepi skupaj z vsemi suhimi sestavinami. Nikar pa masla ne topite. Naj bo samo zmehčano, sobne temperature. 

Iz testa oblikujemo kroglice v velikosti oreha, ki jih potem z roko sploščimo. 

Piškote pečemo na 180 stopinj nekje 15 minut. Na začetku, ko jih bomo vzeli iz pečice, bodo piškoti delovali še precej mehki, vendar jih nikar ne pecite dlje, ker se bodo dovolj strdili, bodo pa še vseeno fajn mehki.

Jesenski tris v družbi svinjske pečenke, bi lahko poimenovali to jed, ki je primerna še za kaj več kot samo za običajno jesensko-nedeljsko kosilo. In vse barve in okusi jeseni se čudovito združijo in dopolnjujejo na krožniku. 

Najprej si pripravimo svinjsko pečenko, saj se bo le-ta pekla največ časa. Za svinjsko pečenko sem uporabila vratovino brez kosti. Predvsem zaradi sočnosti in ker jo ima pri nas rajši moški del družine. Pravijo, da malo maščobe mora biti zraven. :)) Če se z njimi ne strinjate, lahko seveda uporabite kateri drug del mesa. Recimo svinjski hrbet oz. kare brez kosti. Če imate čas in  želite imeti pečenko, ki se bo res topila v ustih, ji privoščite 4-dnevno marinado. Ker pa vsakokrat ni časa za dolge marinade, bo pečenka pečena na ta hitrejši način, tudi fajn sočna v notranjosti in z zapečeno skorjo. 

Sestavine za pečenko s krompirjem:

1 kg svinjske vratovine brez kosti
sol
sveže zmlet poper
krompir
olje

Meso operemo in ga obrišemo do suhega. Začimbe vtremo v meso (po želji lahko uporabite še druge začimbe, četudi bosta samo sol in poper dovolj). Pečenko v kozici na vročem olju na hitro zapečemo z obeh strani, da bo kasneje med peko v pečici ostalo čim več soka v pečenki sami. Pečenko damo v pekač in okrog nje razporedimo krompir, ki ga prav tako po želji začinimo. 
Predlagam, da uporabite eno ali kvečjemu dve začimbi, ki bosta poudarili okus mesa oz. krompirja. Nič več. 
K pečenki in krompirju dodamo vodo, tako da je je za slab prst visoko v pekaču. Pokrijemo z alu folijo in potisnemo vse skupaj v pečico na kakšnih 180 stopinj. Ker je pečenka pokrita, je ne rabimo med peko polivati. Po cca 30 minutah pečenja folijo odstranimo, da se pečenka lepo zapeče in krompir dobi zlato-rjavo barvo. Pečenko pečemo še kakšnih 45 minut (odvisno od pečice). Vmes jo lahko enkrat obrnemo, da bo enakomerno zapečena, in da se sokovi v njej lepo porazdelijo. Pečeno pečenko vzamemo iz pečice in jo pokrijemo za par minut nazaj s folijo, da se sokovi v njej počasi umirijo. Krompirja ne pokrivamo!, ker se nam  bo "poscal". 

Bučni žepek lahko naredimo iz katerekoli buče. Muškatne, hokaido, maslene, katera vam je ljubša oz. katero imate na razpolago. Meni nekako najljubša za bučni žepek je hokaido buča, saj je bolj sladkasta, škrobnata, kremasta in ima čudovito oranžno meso. Lahko bi tudi naredili bučni zavitek, za katerega je recept popolnoma enak, le da se na koncu testo zvije, pri žepku se pa buča pokrije. Meni je boljši žepek, ker je manj testa in se tako bolj okusi buča.  

Sestavine: 

500 g hokaido buče
muškatni orešček
sveže zmlet poper
čilijevo olje
sol
ščep sladkorja (lahko izpustite)
4 listi vlečenega testa
cca 100 g stopljenega masla 
250 g baby mozzarelle

List vlečenega testa premažemo z maslom, nato odrežemo 1/3 testa, tako, da dobimo kvadrat. Na polovico kvadrata naribamo bučo (glej 1. sliko), po vrhu bučo začinimo, pokapljamo s čilijevim oljem, pokrijemo z drugim delom testa in spodvihamo robove (glej 2. sliko). Spodvihane robove pokrijemo z odrezano 1/3 testa (2. slika). Robove, liste lepimo in mehčamo z maslom. 1/3 testa za pokrivanje žepka si "sposodimo" od drugega lista testa. Iz naštetih količin dobimo 3 žepke, ki merijo v dolžino cca 21 cm. 
Žepke na koncu premažemo z maslom in po njih razporedimo na polovičke razrezane mocarelice. Po vrhu še čisto malo zmeljemo poper in damo pečt na 180-200 stopinj. Nekje 15-20 minut bo dovolj. Bučne žepke komot pečemo zadnjih 15-20 minut skupaj s pečenko, ko lahko tudi za pečenko zvišamo temperaturo. V tem primeru damo pekač z bučnimi žepki nad pekač s pečenko. 

Bučne žepke lahko serviramo kot toplo predjed, lahko v kombinaciji s prilogo ali kot samostojno vegetarijansko jed. Temu primerno jih tudi pred serviranjem razrežemo.

Ker mi omaka od pečenke nekako ne bi uspela povezati vse okuse, sploh kar se tiče bučnega žepka, sem naredila zraven omako iz domačih, sladkih, vijoličnih fig, ki so uspele dozoreti pri očetu, in iz nežnega Krampačevega vina Rosé, pridelanega prav tako v Prekmurju. In omaka pride res nežna, sladkasta kot pika na i, ki lepo zaobkroži vse okuse na krožniku. 

Sestavine: 

4 - 6 temnih fig 
ščep rjavega sladkorja
1 -1,5 dcl vina Rosé Krampač
majhen ščepec soli

Fige v vinu par minut pokuhljamo, toliko, da alkohol izpari in se fige zmehčajo. 

Nato vse skupaj spasiramo in še toplo postrežemo. 

Lahko bi se zaljubila v rahlost te tortice. Brez moke, mleti madlji in čokolada. I love it!

Sestavine:

100 g zmehčanega masla
100 g temne čokolade
200 g rjavega sladkorja
100 g mletih mandljev
25 g kakava v prahu
1 žlica koruznega škroba (gustin)
1 žlička pecilnega praška
4 jajca
ščep soli
2-3 večje hruške

sladkor v prahu za posip

Hruške olupimo, razpolovimo, odstranimo del s pečkami in pecelj in jih damo kuhat v vodo s polovico sladkorja. Kuhamo par minut, da hruške postanejo mehke.
Nad vodno kopeljo stopimo čokolado. Z mešalnikom najprej penasto zmešamo zmehčano maslo in sladkor, nato jima dodajamo jajce za jajcem. Zdaj dodamo stopljeno čokolado in vse skupaj zmešamo v gladko zmes. V to maso na najnižji hitrosti narahlo vmešamo vse suhe sestavine. Suhe sestavine predhodno vse skupaj  premešamo. 
Maso za  biskvit vlijemo v pekač obložen s peki paprijem, jo obložimo s hruškami in pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj, kakšnih 30 minut (odvisno od pečice). Pečenost preverimo z zobotrebcem. 

Vodo, v kateri so se kuhale hruške nikar ne zavrzite. V bistvu lahko skuhate več hrušk kot jih je v receptu in imate tako še hruškov kompot. Na koncu lahko za kompot dodate še malo cimeta, klinčke, pustite, da vre še 3 minutke in limonin sok.