Vam kdaj ostanejo kašnice? Na drugi dan jih komot uporabite v paradižnikovi solati s čebulo. Odlično, sploh, če vse skupaj zabelite z bučnim oljem. 

Sestavine: 

češnjev paradižnik Lušt
1 manjša čebula
kašnice (iz prosene ali ajdove kaše, krvavice …)
drobnjak
solni cvet
bučno olje
jabolčni kis

Paradižnik operemo in ga razpolovimo. Kašnice oz. krvavice grobo raztrgamo in solato začinimo. 

S čokolado objeto suho sadje, polnjeno z oreščki, je enkratna "one bite" in zdrava sladkarija, ki jo lahko brez slabe vesti privoščimo otroku ali sebi. Tudi za malico. Ne vzame nam veliko časa, otroci pa bodo z veseljem pomagali soustvarjati. 
Čokoladice so res nekaj posebnega in mislim, da se jih ne bi nihče branil, če bi jih Božiček ali Miklavž prinesla namesto nogavic ali kupljene bonboniere. 

Sestavine:

datljev
mandeljni
kokosova moka

suhe marelice (soft)
makadamija oreščki
temen kakav v prahu

suhe slive (soft)
indijski oreščki
čili

čokoladna kuvertura ali čokolada za obliv (ne! čokolada za kuhanja)

Če imate možnost, izberite nežveplano suho sadje in soft oz. mehko varianto suhega sadja, saj ga boste tako lažje napolnili z oreščki, pa tudi okusnejše bo. 

To je naša najlubša čokolada. Prineseta nam jih vedno sestra ali oče iz Dubaja. V Dubaju ti to čokolado  ponujajo povsod in na letališču ni "trafike", kjer ne bi ponujali, da si del njihovih sladkih sanj odnesete domov. In ker vedno prehitro zmanjkajo, sem se jih letos spravila delat sama. Ne samo, da so čokoladice hitro gotove, tudi odlične so. 
Čokolado izberemo glede na okus. Mi smo se pri datljih odločili za temno čokolado s kokosovim posipom.

Mandljem najlažje odstranimo kožico tako, da jih damo v hladno vodo, segrevamo do vretja, precedimo in kožico enostavno potegnemo dol. Mandeljne obrišemo do suhega. 
V vsak dateljn vstavimo mandelj. Če imate možnost kupite datlje, ki so že brez koščic, saj so ti prerezani in je vstavljanje mandeljnov zelo enostavno. Pašejo točno v tisto režico, kjer je bila prej koščica. 

Čokoladno kuverturo ali obliv stopimo nad soparo. Če imate možnost, res kupite ali obliv ali kuverturo, ker se navadna čokolada ne bo svetila. No, saj če jih boste vse povaljali v kokosu, potem ni problem. Dugače je pa fajn, ker kuvertura naredi tak svilnat lesk, ne potrebuje nobenih dodatkov, kot so olja ipd. in na njej se ne poznajo tako odtisi prstov. Topljenje čokolade nad soparo ima še eno prednost. Čokolada se vam ne bo pregrela, ne bo dobila sive patine in njena struktura se ne bo spremenila. 

Vsak dateljn potopimo v čokolado, odvečno čokolado odcedimo in dateljn nato povaljamo v kokosovi moki. 
Čokoladice pustimo na sobni temperaturi, da se čokolada strdi in stisne s kokosom. 

Datlji so izvrsten prigrizek med obroki. Vsebujejo veliko lahko topnih sladkorjev, ki preskrbijo živčevje in možgane z energijo in jih osvežijo. Vsebujejo tudi ogromno vitamina B5, ki povečuje kondicijo, nas naredi budnejše, vitalne in povečuje sposobnost koncentracije. Zato jih šoloobveznemu otroku kar potisnimo v roko ali žep, da jih poje pred kakšno kontrolko. Poleg tega datlji vsebujejo veliko kalcija (za zdrave kosti in zobovje), bakra (za kri) in železa ter kalija, ki znižuje med drugim krvni tlak. 
Vseeno pa velja opozorilo za tiste, ki so na kakšni shujševalni dieti saj cca 100 g datljev vsebuje cca 300 kcal.

Ker sem imela doma še suhe marelice, sem le-te napolnila z makadamija oreščki, ki so mehkejši od lešnikov in lepo  okrogli in zato lepo pašejo v oz. skupaj z marelicami. Za marelice sem se odločila, da jih na koncu povaljam v temnem kakavu. 

Če imate možnost izberite mehke suhe marelice, ker so v tej kombinaciji boljše. Recimo Seeberger podjetje dela takšne, najdete jih v bolje založenih večjih trgovskih centrih. Na vrečki je oznaka "soft".

V vsako marelico potisnemo en orešček, marelico zapremo (s prsti stisnemo meso marelice skupaj), jo namočimo v stopljeno čokoladno kuverturo in odložimo na papir za peko. Počakamo, da se kuvertura strdi, nato pa vsako posebej povaljamo v kakav prahu. Ko se kakav na čokoladni marelici malo stisne, odvečnega previdno stresemo z marelice. 

Za božično varianto lahko zmešate kakav s cimetom ali zvezdastim janežem, kardomonom, … 

In ko enkrat moja proizvodnja čokoladic iz suhega sadja in oreščkov steče in ker so prsti otrok in moža hitrejši pri pospravljanju le-teh od moje proizvodnje, smo napolnili še slive. Tokrat z indijskimi oreščki. Te sem posipala s sveže in grobo zmletim čilijem. In ta kombinacija je zame zmagovalna. Suhe slive, čokolada in indijski oreščki se neverjetno dopolnjujejo, čili je pa tista kronica, ki vso "žmajavost" v ustih še dodatno podžge. 

Pri slivah prav tako izberemo nežveplano soft varianto in brez koščic. V vsako slivo potisnemo indijski orešček, jo zapremo, potopimo v stopljeno čokolado, odložimo na papir za peko in nanje grobo zmeljemo posušen čili. 

"Njami, nič več ni mami?"

p.s.
madljem, mandelnjem, mandeljem, mandeljne , … whatever, priznam,  ne vem, niti ob uporabi SSKJ-a mi ni jasno. V glavnem sadje nafilajte z oreščki, potopite v čokolado in uživajte v njih! 

Enako lahko naredite s figami in recimo pecani. 

Nič kolikokrat sem že napisala, da se Primorci in Prekmurci odlično ujamemo. Evo, še en dokaz. 

Štručke sem naredila po Aleksandrinem receptu za bel primorski kruh in jim dodala še nekaj po Prekmurju dišečega - lušten paradižnik vložen v bučno olje. 

Sestavine:

1 kg moke
1 paketek svežega  kvasa (42 gr)
čajna žlica sladkorja
1 dcl mlačnega mleka
6 dcl vode
2 žlici oljčnega olja
žlička soli

sušen paradižnik vložen v bučno olje

Moko vsipamo v posodo, naredimo jamico in vanjo vlijemo toplo mleko. V mleko nadrobimo kvas, dodamo sladkor in počakamo cca 5 minut, da se naredi kvasec. Nato ob strani dodamo sol, olje, toplo vodo in omesimo testo. Testo mora biti mehko, voljno in odstopati od posode. Glede na različnost mok, po potrebi dodamo še moko oz. toplo vodo. 
Testo pustimo vzhajati kakšno uro. Nato testo nežno pregnetemo in ga razdelimo na 6 enakih delov.

Vsak del z roko nežno sploščimo, obložimo s posušenim paradižnikom in zavijemo v štručko.

Štručke pustimo počivati kakšnih 20 minut, nato jih po vrhu premažemo z oljčnim oljem in damo pečt.

Pečemo jih na 200-220 stopinj nekje pol ure v že ogreti pečici. Čas pečenja je odvisen tudi od debeline štručk, ki ste jih naredili. 

Če želite na štručkah hrustljavo skorjico, dajte že med ogrevanjem v pečico posodico z vodo. 

Sušen paradižnik v bučnem olju sem kupila v trgovini Bioteka. 

Pisani puranji ražnjiči z zadnjo jesensko zelenjavo nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušne. Čebula in buča jim data sladkobo, paradižnik ravno pravšnjo kislost, zelena paprika da malo grenkobe, še vedno pa zaradi peke na žaru vsako zelenjavo okusimo polno in z vsak grižljaj je drugačen od prejšnjega. 

Sestavine: 

4 puranji fileji
češnjev paradižnik Lušt
buča
por
bazilika
paprika (zelena, rdeča, rumena)
čebula
sol
sveže zmlet poper
olje

Zelenjavo očistimo in jo narežemo približno enake debeline oz. dolžine (cca 2 cm), da se bo enakomerno popekla na ražnjiču. 
Puranje fileje prečno razrežemo na cca. 2 cm široke trakove, solimo, popramo in jih izmenično z zelenjavo zavite natikamo na leseno špilo. 
Ražnjiče z vseh strani popečemo v žar ponvi. 

Česnova kremna juha se najbolj prileže v jesensko-zimskem času, da nas malo pogreje in okrepi.
Da je česen naravni antibiotik, vemo že vsi. Kaj pa da zavira procese staranja, vemo? 
S česnom so glavobole in bolečine v žrelu zdravili že stari Egipčani. Hipokrat je česen predpisoval proti zaprtju, raku maternice, rimski Plinij pa je česen, po navedbah K. Oberbeila, priporočal kar proti 61 različnim boleznim. 
Česen že tisočletja uporabljajo kot naravno sredstvo proti hemeroidom, revmatičnim obolenjem, astmi, pripisujejo mu izboljšanje prekrvavitve, nižanje krvnega tlaka, da pomaga pri krčnih žilah, pobija bakterije in glivice, znižuje holesterol, nam pomaga dosegati višjo starost, pomaga pri shujševalnih kurah, krepi srce in mnoge druge zdravilne učinkovine. 
In vse to zaradi alizina, ki se nahaja v olju česna in ki je glavni krivec za za tisti značilen, neprijeten vonj in zaradi česar se ga mnogi izogibajo. Verjetno vas mnoge še bolj zanima, kako se najučinkoviteje znebiti tega neprijetnega vonja? Jaz vem. Najboljše, da ga uživajo še drugi člani družine. Hahaha. Ja, dejansko takrat, ko smo vsi "na česnu", smradu po njem sploh ne opazimo. Pametnejše rešitve ne najdem. Ok, še ena je. Lahko se najeste čebule, če vam je njen vonj ljubši. ;)

Sestavine:

8 strokov česna
1 krompir
spodnji beli del pora
sol
sveže zmlet poper
100 ml vrhnja za kuhanje ali sladke smetane

polnozrnata en dan stara štručka
1 strok česna 
žlica kisle smetane
drobnjak
1-2 žlici oljčnega olja

Na oljčnem olju svetlo prepražimo narezan por, dodamo narezan česen in ga prepražimo le toliko, da zadiši. Zalijemo z vodo, dodamo na kockice narezan krompir, solimo, popramo in vse skupaj kuhamo dokler krompir ni kuhan. 
Juho nato spasiramo, dodamo vrhnje oz. sladko smetano in juho zakuhamo. 

Polnozrnato štručko narežemo na 0,5 cm debele rezine in jih na rešetki, v pečici zlato popečemo. 

Preden juho serviramo, dodamo na drobno narezan drobnjak, po želji še kislo smetano in popečen kruhek, ki smo ga natrli s česnom. 

Popečen česnov kruh popečemo na olju, mu dodamo strt česen, hitro popražimo, da zadiši, zalijemo z vodo ali jušno osnovo in zavremo. Odstavimo s štedilnika, vmešamo slivovko (Brez pretiravanja! Ena žlička na pol litra juhe bo dovolj) in postrežemo. 

Da ne bomo pekli samo zrezke, jih lahko zavijemo tudi v rulado. Jaz sem sicer uporabila za rulado goveje zrezke, lahko bi tudi telečje.
Goveje zrezke sem nadevala s kislim zeljem in slanino, lahko pa uporabimo tudi panceto, prekmursko šunko ipd. 

Zakaj je dobro uživati kislo zelje? 

Kislo zelje je sicer priljubljena jesensko zimska jed, vendar bi bilo fajn, če bi ga uživali čez celo leto. Sploh za vegane bi moralo biti kislo zelje nepogrešljivo živilo. Zakaj? V kislem zelju med fermentacijo namreč nastaja zelo pomemben vitamin B 12, ki ga sicer v rastlinski prehrani ni. 
Kislo zelje tako samo z vitaminom B 12 poskrbi za dobro razpoloženje, odpornost proti stresu, presnovo železa, nastajanje rdečih krvničk, izrabo maščob, za krepitev mišic in kosti. 
Kislo zelje vsebuje tudi ogromno vitamina B6, brez katerega so beljakovine za presnovo neuporabne in zaradi katerega nas kislo zelje poživlja. 
Poleg vitaminov B12 in B6, vsebuje kislo zelje še vitamin B3, vitamin B5 (za zdravo barvo las) in veliko vitamina C, ki poskrbi za naš imunski sitem, od mikroelementov so pa tu omembe vredni kalij, železo, magnezij in cink. 

Sestavine:

tanki goveji zrezki
slanina
1 čebula
1 česen
1 žlička kumine
pol žličke mlete rdeče paprike
senf
kislo zelje
krompir
sveže zmlet poper
sol

Najprej v ponvi popražimo sesekljano čebulo, ji dodamo slanino, nato česen in kumino. Ko česen in kumina zadišita, dodamo mleto papriko in zelje, ki splahnili pod vodo (kupljeno kislo zelje). Premešamo in vse skupaj pražimo par minutk, da zelje dobi rjavkasto barvo. 
Goveje zrezke, ki naj bodo res tanki (drugače se postopek dušenja podaljša na eno uro, s tem pa izgubimo precej hranilnih snovi v zelju) dobro potolčemo, začinimo s soljo, poprom in senfom, jih obložimo z nadevom iz zelja in zavijemo v rulado. Meso fiksiramo z zobotrebcem ali s koncem. 
Vzamemo drugo, večjo in nekoliko višjo ponev in v njej meso z vseh strani popečemo.

Na dno ponve, kjer se je peklo meso, damo preostanek zelja, na zelje položimo meso in ob strani narezan krompir, ki ga le malo solimo - kislo zelje namreč vsebuje že precej soli. Zalijemo s cca 1 dcl vode ali jušne osnove, pokrijemo in dušimo vse skupaj kakšne pol ure, da se meso zmehča, krompir "skuha" in sokovi prepletejo. 

Če nimamo tako velike oz. visoke ponve, uporabimo malo višji pekač, ga dobro pokrijemo z alufolijo in jed zdušimov pečici, nekje na 180 stopinj. 

Kislega zelja praviloma naj ne bi prali oz. splahovali, saj ima voda iz zelja veliko hranilnih snovi. Ker pa je žal danes kupljeno kislo zelje precej kislo, se je pranju, če nočemo jedi "zakisliti", nemogoče izogniti. Tisti, ki imate domače kislo zelje, se pranju obvezno izognite. 

Glavnato zelje, znano tudi pod imenom belo zelje je v naši kuhinji precej bolj v uporabi kot ohrovt, čeprav tudi ohrovt ni nič drugega kot glavnato zelje z nakodranimi listi. Pomeni, da lahko tudi ohrovt tako kot belo zelje uživamo surovo, npr. v solati in ga pripravljamo podobno kot belo zelje. Oboje tako belo zelje kot ohrovt sta na voljo vse leto, čeprav je tista glavna žetev jeseni. 

Razlika med poletnim in jesenskim zeljem je: 

• v barvi -  poletno zelje je bolj zeleno
• glava poletnega zelja je rahlejša in vsebuje več vitaminov

Zelje vsebuje veliko vlaknin in vode, nam zato hitro da občutek sitosti, poleg tega pa ima le 22 kcal/100 g in je idealno za vse tiste, ki se podajajo na shujševalne diete in pri tem nočejo stradati. Zelje pospešuje tudi presnovo ogljikovih hidratov in je zato najprimernejše dopolnilo škrobnati hrani kot sta krompir in riž. 

Belo zelje vsebuje ogromno folne kisline in ostalih vitaminov B in je zato idealno, da ga uživajo ljudje izpostavljeni stresu, saj pomirja živčevje in sprošča, daje dober spanec, povečuje odpornost proti stresu in izboljšuje možganske sposobnosti. 
Belo zelje in ohrovt vsebujeta tudi veliko mangana, ki pomaga pri pomanjkanju spolne sle ter imunski mineral selen in cink, ki poskrbita za krepitev imunskega sistema. 

Idealna zelenjavnica za jesenske dni, bi lahko napisala. 

Sestavine:

belo zelje
kitajsko zelje
ohrovt
3 žlice bučnih semen
hladno stiskano bučno olje Kocbek
sušen paradižnik vložen v bučno olje
sol
sveže zmlet poper
kis

Zelje očistimo, operemo in razrežemo na tanke rezance. Dodamo bučna in sušen paradižnik ter zabelimo s hladno stiskanim bučnim oljem in ostalimi začimbami. 

Sočen jabolčni kolač kjer se prepletajo svežina jabolka in skute s sladkobo karamele, pomešane z vonjem po vaniliji, limoni in praženih mandljih, te ne pusti ravnodušnega, ampak te žene, da posežeš po drugem in še po tretjem kosu. Tisti, ki ste na dieti, se ga izogibajte, ker mu ne boste mogli reči: "Dovolj!". 

Karamelo si lahko pripravite vnaprej ali med peko kolača. Priprava karamele ni noben bav bav, tudi količin se ne rabite držati kot pijanec plota. Jaz sem za ta kolač porabila sladkor v katerem sem karamelizirala lupino mandarin. Ker je le-ta bil v pol trdnem stanju, ga recimo niti nisem šla merit. V kozici sem ta po mandarinah dišeč sladkor stopila, v vročega dodala toplo smetano in kuhala, dokler karamela ni dobila željene gostote. 

Sestavine za biskvit:

4 jajca
1 lonček rjavega sladkorja 
2,5 lončka moke (lahko uporabite tudi proseno moko, ki je brez glutena)
1 pecilni prašek
limonina lupinica 1/2 limone
100 g stopljenega masla
1 dcl mleka


Sestavine za skutno-jabolčni nadev:

200 - 250 g nepasirane skute
2 dcl sladke smetane
1 jajce
bourbon vanilijev sladkor
1 žlica sladkorja
1/2 žličke cimeta
limonina lupinica 1/2 limone

3 jabolka
pest mandljevih lističev
karamela

Jajca nič ne ločujemo, ampak jih enostavno skupaj s sladkorjem penasto zmešamo. Potem dodamo vse ostale sestavine za biskvit in jih zmešamo v biskvitno testo. Testo vlijemo na pekač obložen s papirjem za peko. Če papirja nimamo, pekač namastimo z maslom in posipamo z moko. 
Vse sestavine za nadev z mešalnikom dobro zmešamo in jih z žlico v kupčkih nanesemo na testo. 
Po vrhu naribamo 3 srednjevelika jabolka. Jaz domača jabolka z olupkom vred naribam. 

Z žlico nato nadev grobo razporedimo po testu. Vmes malo dvignemo testo, da se pomeša z nadevom, ki bo jabolčnemu kolaču dal sočnost.

Jabolčni kolač s skuto pečemo na 180 stopinj, nekje med 30-40 minut, odvisno od pečice in debeline kolača. Jaz pečem v pekaču premera 23 x 34 cm. 

Po pečenem in nekoliko ohlajenem pekaču polijemo karamelo in posipamo s praženimi lističi mandljev. 
Čeprav kdaj pa kdaj ne bomo imeli ne časa ali volje delati karamele, bo kolač dober tudi brez tega. 

Sestavine: 

1 lonček sladkorja (recimo 2 dcl)
1/2 lončka sladke smetane s čim več mm % (recimo 1 dcl)
1 žlica zmehčanega masla

V kozico damo sladkor in ga na zmerni temperaturi začnemo topiti. Ko se sladkor začne topiti, ga nikar ne mešajte, ker se bodo naredile grudice, se bo prilepil na steno ali žlico oz. se bo na robovih strdil. Kozico samo malo na štedilniku potresemo, dokler se ves sladkor ne stopi. Sladkorja potem več ne pražimo, ker bo karamela grenila. Navodila o tem, kako pravilno stopimo sladkor, najdete med recepti, s klikom na Karamelne lizike. 

V sladkor vlijemo segreto smetano. Če bi dodali hladno smetano, bi zaradi zelo vročega sladkorja in hladne smetane nastala v piskru "eksplozija", začelo bi se peniti in karamela bi lahko začela kipeti, ker bi pa znalo biti zaradi vročine precej nevarno. Torej vedno damo toplo smetano v vroč stopljen sladkor, da ni prevelike temperaturne razlike.
Ko dodamo smetano, mešamo. Mešamo z metlico in na zmernem ognju karamelo kuhamo do  željene gostote. Dalj časa bomo karamelo kuhali, več vode iz smetane bo izhlapelo, gostejša bo karamela. Test gostote karamele naredimo na krožniku. Na hladen krožnik kanemo žličko karamele. Ta se bo čez pol minutke ohladila na določeno gostoto. 

Na koncu v karamelo vmešamo še mehko maslo, premešamo in kakšno minutko pokuhamo. 

Ostanek karamele shranimo v hladilniku.

Po vkuhavanju marmelad je prišel na vrsto žele. Želeja še nikoli nisem delala, mi je pa kot otroku vedno bil privlačen ob gledanju raznih ameriških mladinskih filmov. In ko sem zadnjič na dopustu v hrvaški Lisi zagledala recept "drhtalice", je tudi v meni nekaj zadrhtelo in sem se odločila, da ga preizkusim. 
V originalnem receptu je sicer navedeno 500 g sladkorja, vendar je zame, v kombinaciji s kupljenim naravnim jabolčnim sokom, to absolutno presladko. 

Sestavine:

1 neškropljena limona
1 l naravnega jabolčnega soka
3 žlice soka iztisnjene limone
1 žlica cvetnih lističev sivke
250 g sladkorja
2 gel fix-a

Limono operemo in jo narežemo na kolobarje. Koščice odstranimo. 

Rezine limon damo v kozico, prelijemo z vodo in jih kuhamo kakšnih 15 minut do pol ure na zmernem ognju oz. dokler lupina ne postane prozorna. Po prvih petih minutah kuhanja, vodo zamenjamo. Limono kuhamo, da se znebimo grenkobe, ki bi jo dala lupina želeju. 

Cvetove sivke osmukamo. Uporabimo samo lepe  in sveže cvetove. 

V 3 literski lonec vlijemo jabolčni sok in sok limone. Predlagam, da izberete kakšen manj sladki jabolčni sok, ker bo drugače žele presladek. Lahko pa naredite tudi sami sok iz jabolk. 
Če boste sami kuhali jabolčni sok, potem uporabite kakšna 2 kg olupljenih jabolk, narežite jih na krhlje, prelijte s toliko vode, da bodo jabolka pokrita in jih kuhajte kakšnih 15 minut, da se zmejčajo. Nato jih čez noč pustite, da se odcedijo skozi krpo. NE iztiskajte jih, ker boste drugače dobili gostejši del soka, kar pa za žele ne bo dobro. Jabolka potem enostavno pojejte kot kompot, sok pa uporabite za žele. V tem primeru v receptu uporabite 500 g sladkorja za žele. 

Gel fix zmešamo s 3 žlicami sladkorja (glej tudi navodila proizvajalca) in ga vmešamo v sok. Ko sok zavre, dodamo preostali sladkor, mešamo in kuhamo dokler se sladkor ne stopi. Pri tem pobiramo morebitne pene, ki nastajajo ob kuhanju. 
Dodamo kuhane rezine limon, cvetove sivke in vse skupaj kuhamo še kakšne 3 minute. Ne kuhamo predolge, ker bo želirno sredstvo razpadlo, in nam žele ne bo želiral. 

Še vroči žele nalijemo v vroče kozarce, ki smo jih cca 10 minut skupaj s pokrovčki sterilizirali na 110 stopinj v pečici. Z roba kozarčka obvezno odstranimo morebitne ostanke želeja, ki so kanili na rob. Najboljše, da to storimo s papirnato servieto namočeno v alkohol. S tem bomo preprečili razvoj mikroorganizmov, ki bi uničili vsebino. Kozarčke zapremo in počakamo, da se ohladijo. 

Hranimo jih v temnem in hladnem prostoru. 

Piščanca z rižem in zelenjavo iz pečice lahko komot uvrstimo na seznam nedeljskih kosil ali kosil s sorodniki. Mi smo ga tokrat pripravili za pogostitev starih staršev na vnukov rojstni dan. S takim kosilom ni ne vem kaj dela, poleg tega je pa kosilo precej guštično. Avtorica originalnega recepta na KulSlo je Kuharicastoja, ki v svojem receptu uporabi jušno kocko. Ker nisem ravno pristaš raznih kock, veget in začink in vseh nepotrebnih E-jev, barvil, sem recept nekoliko prilagodila po svoje oz. vse skupaj skuhala z govejo juho, katero običajno kuhamo pri nas ob nedeljah ali osebnih praznikih. Takrat se jo skuha v največjem loncu in kar je ne pojemo, gre v zamrzovalnik -  tokrat za riž in piščanca. 

Sestavine:

1 piščanec
1,5 skodelica riža
3 skodelice goveje juhe
sol
poper
mleta rdeča paprika
1 čebula
4 stroki česna
2 manjša paradižnika
1 bučka
2 korenčka
3 žlice olja

Piščanca razkosamo, ga začinimo (sol, poper, rdeča paprika) in ga na olju v večji ponvi, na hitro in z vseh strani zlato zapečemo. Piščanca odstranimo in v isti ponvi, na saftu od piščanca prepražimo najprej sesekljano čebulo, kateri dodamo nato narezan korenček, nato česen, paradižnik, bučke ali drugo zelenjavo v zaporedju oz. odvisnosti od potrebe po pečenju. Solimo, popramo. 

Popečeni zelenjavi na koncu dodamo riž, na hitro par sekund vse skupaj prepražimo in nato vso vsebino naložimo v pekač v katerem bomo vse skupaj pekli v pečici. 

Riž z zelenjavo zalijemo z govejo juho in začinimo po potrebi (saj moramo upoštevati, da sta tako juha kot zelenjava že slani). 

Na riž  z zelenjavo naložimo popečenega piščanca in pečemo v pečici kakšne pol ure, da se riž "skuha" in piščanec zapeče. Po potrebi dolijemo juho. 

Kračaaa! Če ne poznaš dobrega mesarja, živiš v mestu, je navadno kračo težko dobiti. Tudi pri večji trgovcih je ne najdeš na policah. Na srečo živim v manjšem mestu, kjer so mesarji v samem Sparu pripravljeni naročiti kaj posebenega tudi za navadnega smrtnika. Torej, ko se nam zalušta kakšen poseben del mesa, mi ga šparovi mesarji prijazno zrihtajo. Tudi svinjsko kračo, ki ni dimljena. Hvala. 

Pečena dimljena krača je sicer super, vendar je meni osebno krača, ki ni dimljena boljša, saj ima bolj nežno in sočno meso. Ker pa je vseeno tisti duh po dimu tako "rajcig", sem v pečico pod kračo dodala malo vulkanskih kamnov z vejico rožmarina. Tako je krača lepo dišala po dimu, znotraj pa nas je pričakalo nežno, sočno meso, ki ti v nasprotju s hrustljavo skorjico da popoln užitek. 

Sestavine:

svinjska krača
krompir
jabolko
čebula
česen
suhe vejice rožmarina
sol
sveže zmlet poper

V kračo dobro vteremo sol in poper. 

Na vulkanske kamne položimo suhe vejice origana, ki naj bodo čim debelejše, da bodo lepo počasi tlele in spuščale dim z eteričnimi olji. Oglja v pečici zaradi ventilacije, dima in saj, ne priporočam. Vulkanski kamni namreč ne izločajo saj, so samo vroči in vejicam omogočajo, da le-te lepo počasi tlijo. Vejice med peko, ko se kamni segrejejo, na enem mestu prižgemo. Vendar vejice ne smejo goreti, samo tleti.

Posodico z vulkanskimi kamni položimo v pekač pod mrežico na kateri bomo pekli kračo. Tako bo tudi sok, ki se bo cedil iz krače kapljal na vroče kamne, se tam smodil in malo "podimil" našo kračo. Kračo pečemo na 180 stopinj kakšno uro in pol do dve uri - odvisno od velikosti krače. Kračo med pečenjem večkrat obrnemo, da se sokovi v njej lepo pretakajo po celi krači. 

Na polovici pečenja krače dodamo v spodnji pekač krompir, čebulo in česen,  na rešetko zraven krače pa jabolka, da se do konca pečenja krače tudi priloga speče. 
Kračo po želji začinimo tudi drugače, premažemo z medom - odvisno od okusa. Mi imamo najraje samo sol in poper in z malo duha po dimu. Vendar pozor! Če boste "dimili" v pečici, se pripravite, da bo nekaj dima, ko boste odpirali pečico, ušlo tudi v stanovanje. Ni pa to zdaj ne vem koliko dima. Recimo toliko, kot bi kaj zažgali. 

Marmelada iz citrusov velikokrat znana kot precej grenka marmelada. Zato jo pri nas v Slovenij na prodajalnih policah najdemo zelo redko. Ker pa pri nas doma obožujemo Mašine jaffice, za katere rabimo marmelado iz citrusov in ker smo domov pripeljali cel prtljažnik domačih mandarin, sploh ni bilo debate, da ne bi naredili marmelade iz mandarin. Mandarine imajo tudi tanjšo lupino, ki ni tako grenka kot pomarančina in iz katere veliko lažje odstranimo bele nitke oz. uničimo grenkobo, ki jo dajejo, zato so idealne za marmelado. 
Marmeladi sem dodala še ingver in cimet, ki ju lahko tudi izpustite. 

Mandarine olupimo in odstranimo z mandarin čim več belih nitk, ki bi drugače marmelado pogrenile. Iz olupkov treh mandarin odstranimo čim več belih nitk in jih narežemo na trakove. 

Trakove olupkov kuhamo do skoraj vrenja, saj tako še dodatno uničimo morebitno grenkobo iz belega dela lupine. Lupino precedimo in jo dodamo olupljenim mandarinam.

Mandarine, lupino, sladkor v loncu spasiramo ter po navodilu proizvajalca želirnega sladkorja dodamo med kuhanjem še le-tega. 
Marmelade namreč ne kuham po sistemu babic, ki so ju vkuhavale po tri ure. Jaz sadje enostavno spasiram, dodam sladkor in/ali želin (odvisno od sadja in pektina) ter kuham oz. pasteriziram sadje le nekje do temperature 80 stopinj in kakšnih 10 največ 20 minut. 85 stopinj je namreč nekje meja, kjer se začnejo razgrajevati vitamini in takšna marmelada je potem zame "prazna".  

Sicer se s pasterizacijo uniči večina mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili kvarjenje ali celo nezaželjeno fermentacijo marmelade, vendar je potrebno poskrbeti tudi za čiste posodice in pokrovčke. Zato posodice in pokrovčke v pečici steriliziram na 110 stopinj kakšnih 10 minut in jih potem še vroče nadevam z marmelado. 
V primeru, da na rob kozarčka kapne del marmelade, je le-to potrebno obvezno obrisati, saj drugače predstavlja idealno okolje za razmnoževanje mikroogranizmov oz. obstaja velika možnost, da se na marmeladi razvije plesen oz. le-ta zavre. Jaz v tem primeru papirnato servieto namočim v alkohol, rob obrišem in kozarce tesno zaprem. 
Kozarčke zavijemo potem v odejo, da se počasi ohlajajo. To lahko taja do 48 ur. 

Marmelado hranimo v temnem in hladnem prostoru. 

Pri nas je Tv vedno prižgan. Ponavadi mož naštima muziko, ampak včeraj, ne vem kaj je bilo, med kuhanjem ujamem besede iz reklame: Bine, gost iz Nizozemske, žlica, ojačan okus … Pa se zvečer spravim gledat najbolj znano Gostilno. Itak je na sporedu zvečer, ko se je potrebno z deco pocartati v postelji, še kaj vmes urediti, in tako mimogrede ujamem še nekaj besed: korenček, korenčkov sok, korenčkova sol. Kaj?
In jaz ne bi bila jaz, če celo noč v sanjah ne bi pripravljala "to nekaj" na žlici z Binetom. Ob pol petih zjutraj me moje sanje zbudijo. Spomnila sem se oddaje o slavnih kuharjih izpred parih dneh, ko so ravno pripravljali repek škampa nad soparo neke juhe s konjakom, nad razbeljenimi kamni in repek potem pojedli "na tisti žlici", ki jo je Bine zahteval v Gostilni od tekmovalcev in s tisto Binetovo zahtevo v Gostilni glede eksplozije okusa. 
Potem se tam okrog petih zjutraj spomnim iz oddaje o carjih molekularne gastronomije še krhlja plesnivega jabolka na "tej žlici" in potem dobim idejo, ki sem jo premlevala do šestih zjutraj, kako jo bom danes izvedla.
 
Finec - finska savna, 
jabolko, Jägermaister - sladko, grenko
citrusi - moja ljubezen, kislo
kompot - nekaj iz otroštva (nekaj mene, mojega)

Za Finca se torej spodobi, da mu pripravim finsko savno, v kateri mu "posavnam" krhelj jabolka na bazi citrusev oz. limone in hkrati predstavim sebe, ko sem v otroštvu velikokrat namesto sladice dobila kompot in ki ga z veseljem pojem še zdaj. Jägermaister sem izbrala zato, ker je narejen iz zelišč in med drugim tudi iz citrusev in ki se bo skupaj z mojim jabolkom odlično dopolnjeval. Zadeva se mi ni zdela neizvedljiva. 

Sestavine:

1 rezina jabolka
1,5 dcl jabolčnega soka
0,3 dcl Jägermaistra
1-2 kapljici iztisnjene limone
cvetovi limone
med iz cveta limone
lupinica 1 bio limone
karamelizirana lupinica limone (pripravimo jo na enak način kot lupino mandarine)

V posodico si nalijemo jabolčni sok in vanj naribamo lupinico limone. Vse skupaj kuhamo do vretja, da se iz lupinice izločijo eterična olja. 

Čeprav pripravimo karamelizirano lupino limone podobno kot arančine oz. lupino mandarine, ketere recept najdete med recepti zgoraj, sem za jabolko v savni karamelizirano lupinico povaljala v sladkorju v prahu, saj so bile tokratne lupinice premajhne za kristalni sladkor. 

V cedilu si pripravimo posteljo za jabolko. Na cedilo položimo cvetove limone in polovico limonine lupinice, ki smo jo kuhali v jabolčnem soku. Drugo polovico lupine prišparamo, saj jo bomo položili na vroče kamne, ki bodo iz lupine potegnili še več olj in jih poslali direkt v jabolko. V še vroči jabolčni sok dodamo Jägermaister, ki bo poskrbel, da se bo jabolka med savnanjem še bolj nadišavila vseh vonjav. Alkohol v Jägermaistru bo deloval namreč kot pospeševalec in ojačevalec vseh arom. 

Posodo z vročimi kamni vzamemo iz pečice, na kamne hitro položimo drugo polovico limonine lupine, krhelj jabolka na cedilo z lupinico in cvetovi limonovca in počasi vlijemo na kamne (ne na jabolko!!) sok jabolka z Jägermaistrom. Savno s kozarcem takoj zapremo. 

Jabolko savnamo tako nekje 8 minut, da postane mehka, vendar še dovolj čvrsta. 

Med tem ko se naše jabolko savna, si pripravimo med iz cvetov limonovca, ki nam bo med drugim služil tudi kot lepilo, ko bomo na jabolko "zalepili" karamelizirano limonino lupinico in cvet limone.

Jabolko položimo na žlico in na eno stran jabolka kanemo 1-2 kapljici iztisnjene limone, da drugo stran pa 1-2 kapljici  jabolčnega soka z Jägermaistrom. Na vrh jabolka na nekaj mest na tanko nanesemo med iz cvetov limone, na katerega položimo karamelizirane lupine limone in limonin cvet. Pri limoninem cvetu odstranimo tisti spodnji zeleni del, ker je precej grenak, in bi ta naš "en bajs" v hipu pokvaril.  Vendar moramo biti precej pazljivi, ker le - ta drži skupaj cvetove in ti potem hitro razpadejo. 


In? 


Ja, moram napisati, da sem bila prijetno presenečena nad okusom. Ko to našo nasavnano jabolko mečemo v ustih in ko se ti ti različni okusi, arome prepletajo in ko začutiš enkrat sladkobo medu, drugič kislino limone, potem močan okus jabolka, in ko že misliš, da si okusil in doživel vse, ti ven butne še ravno v pravi meri grenčica Jägermaistra in potem spet pride naprej aroma in cvetni prah s cvetu limone … 

In konec koncev, ta poskus oz. test sploh ni bil težak. Najtežje se je bilo domisliti, kako priti do cvetu limone. Hahaha, ampak tega ne povem!

Kruhovi cmoki? No, lahko bi nastali iz kruha, ampak moji so tokrat nastali iz babičinih rogljičev s semeni, ki so ostali od sinovega rojstnega dne. Tokrat je pretiravanje s peko prineslo tudi nekaj odličnega še na drugi dan in tudi mož svojega stavka: "Sem ti rekel, da bo spet vsega preveč!", ni mogel uporabiti. Dvojno zadovoljstvo. ;)
Sicer sem se spraševala, kako se bodo semena obnesla v cmokih, ampak z rezultatom sem bila več kot zadovoljna. Odlično! 
In ker so rogljiči bili tanki, s precej popečene "skorjice", so tudi cmoki bili idealni in nič pocasti, ker jim je ta-skorjica dajala neko čvrstost, pa spet ne toliko, da bi bili trdi oz. zbiti. Privlačne majhne kroglice v velikosti golf žogice pa so poskrbele, da se med kuhanjem cmoki zunaj niso razkuhali (razpadali) ali v notranjosti ostali nekuhani. Nimam rada namreč tistih cmokov, ko ti v ustih takoj razletijo oz. kot mnogi radi rečejo stopijo. Zame mora hrana imeti še neko svojo strukturo, da jo lahko zgrizeš, pomečeš v ustiš in zato toliko bolj okusiš. 

Sestavine:

cca 300 g en dan starih rogljičev s semeni (ali belega kruha, žemelj + 2-3 žlice semen)
1 večje jajce
1 skodelica mleka (cca 2 - 2,5 dcl)
peteršilj
sol
poper
1 čebula
1 -2 žlici olja

Sestavin res nisem merila do grama oz. milimetra natančno, ker je vedno najboljše delati po občutku. Če boste uporabili kruh ali žemlje, jih, ko jih razkosate, prej prapražite na maščobi, ker bodo tako koščki dobili več "skorjice" in cmoki ne bodo pacasti. Ker sem imela jaz tanke rogljičke z dovolj "skorjice", sem ta postopek izpustila. Tudi količina mleka je odvisna od vpojnosti kruha, žemelj oz. rogljičev. Delajte po občutku, po potrebi dodajte kasneje še mleko. 
Čebulo z nožem na drobno narežemo (ne s sesekljalnikom, ker bo izpustila preveč vode in cmokom ne bo dala tistega gušta) ter jo sprepražimo toliko, da postane rumena in steklena (sladkasta). 

Rogljiče s semeni razkosamo, dodamo mleko, razžvrkljano jajce, sesekljan peteršilj (kakšno pest zamrznjenega dam) solimo, popramo in z rokami dobro premešamo, pregnetemo, da se vse sestavine med sabo lepo premešajo in potem tudi vpijejo v "kruh". Za to jim damo kakšno uro časa. Vmes še enkrat maso  premešamo in po potrebi dodamo mleko. 
Iz mase oblikujemo kroglice. Če se nam masa lepi na roke, si roke umijemo oz. navlažimo. Mi imamo rajši manjše cmoke, zato jih oblikujemo v velikosti golf žogice. Tako veliki oz. mali cmoki med kuhanjem ostanejo bolj enakomerno kuhani tako v notranjosti kot zunaj. Kuham jih v  slani vodi največ 10 minut. Če želite takšne, ki se topijo v ustih, jih kuhajte dlje časa. 

Seveda so pa najboljši, če jih imate možnost skuhati nad soparo. V tem primeru bo 15 minut kuhanja dovolj.

Mehke sočne tortice s karameliziranimi in po cimetu dišečimi mandarinami so nastale za sinov 9. rojstni dan, tako na hitro in s sestavinami, ki jih imamo ponavadi vedno pri roki. Če imate domače neškropljene mandarine, jih uporabite z olupki vred, ker se vsa žlahtnost eteričnih olj skriva v lupini. Drugače mandarine lahko tudi olupite, ampak potem ni to to kar se vseh arom tiče, čeprav bodo tortice še vedno odlične. 

Pekač za muffine najprej z maslom premažemo. Premažemo samo stranice, dno izpustimo. Pekač posipamo z moko, ga obrnemo naokrog in odvečno moko stresemo. Z dna jamic z vlažno papirnato servieto odstranimo morebitno moko. 
V vsako jamico damo kakšno žličko rjavega sladkorja, ščep cimeta in narezane tanke rezine mandarin. 

Za biskvit preprosto zmešamo vse sestavine skupaj - brez kompliciranja. Muffini so res zadnja stvar, kjer  rabimo komplicirati. Masa pride malo bolj mehka oz. tekoča od običajne mase za muffine. Maso za biskvit prelijemo po mandarinah. 
Tortice pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj kakšnih 15-20 minut, oz. dokler biskvit ni pečen. 

Pečene tortice previdno odstranimo iz pekača. in jih damo hladit. Če ste fajn premazali pekač in posuli z moko, ne bi smelo imeti problema pri odstranjevanju tortic. Previdnost velja le zaradi vrha s karameliziranimi mandarinami, ampak tudi tu ne bi smelo iti nič narobe. 
V primeru, da se vam zgoraj na muffinih naredi hribček, ga enostavno odrežite. 

Da se izognete hribčkanju muffinov:

- ko napolnite posodice z maso za biskvit malo počakajte, da se masa enakomerno razporedi tudi spodaj v pekaču in šele nato dajte pekač v pečico
- pekač prekrijete z drugim papirjem za peko, ki prepreči neanakomerno kroženje zraka

Drugače pri teh torticah se boste težko izognili hribčku, ker je mandarina kiselkasta in v kombinaciji s sodo bikarbono, pač biskvit reagira tako. Bodo pa tortice čudovito mehke, puhaste in sočne. 

Torta, ki ni preveč sladka, ki je lahko brez moke in vseeno osvežilna, je pri nas vedno na vrhu seznama "sladkarij". Dekorirate jo lahko po svoji izbiri, jaz sem pač dodobra izkoristila poln prtljažnik domačih mandarin, ki smo jih nabrali v dolini reke Neretve. 
Torta je sestavljena iz 4 plasti, tri so čokoladne. Spodaj je po janežu in cimetu dišeča pečena čokolada v katero sem dala žlico moke, ki jo pa lahko nadomestite z gustinom ali pirino moko, sledi mousse iz temne čokolade, osvežilen žele iz mandarin, ki vso čokoladnost v ustih razbije in rahla krema iz mascarpone sira, smetane in bele čokolade. 
Tudi kar se tiče strukture tortice si le-te po rahlosti lepo sledijo od zgoraj navzdol. 

Sestavine za "biskvit" oz. pečeno čokolado:

3 jajca
90 g rjavega sladkorja
0,5 dcl olja
1 dobra žlica nutele
100 g mlečne čokolade
50 g temnega kakava 
1 žlica moke (lahko tudi gustin)
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke cimeta
1/2 žličke mletega janeža 
1 žlica lupin mandarine
1dcl iztisnjenega soka mandarin

Rumenjake in sladkor kakšnih 8 minut z mešalnikom na najvišji hitrosti mešamo, da nastane lepa gosta krema. Nato počasi po kapljicah dodamo olje, da se rumenjaki in olje vežejo. Dodamo še nutelo.
Suhe sestavine (kakav, moka, lupinica, pecilni, začimbe) med samo zmešamo in jih počasi in izmenično s sokom mandarin dodajamo rumenjakom. Dodamo še nad soparo stopljeno mlečno čokolado. 
Beljake stepemo posebej in jih na koncu z lopatko počasi vmešamo v maso. 

Maso vlijemo v pekač (premer 24 cm), obložen s papirjem za peko in pečemo na 180 stopinj cca 15 minut oz. odvisno od pečice. Z zobotrebcem preverimo pečenost. Pečeno čokolado, ki bo namesto biskvita, na rešetki ohladimo. 

Sestavine za ganaš iz temne čokolade:

200 ml smetane s 35 % mm
250 g temne čokolade za kuhanje (jaz sem uporabila Dorina)
1-2 žlici rjavega sladkorja
1 žlica lupinice mandarine

Za ganaš uporabimo smetano s čim več maščobe. Nič ne bo narobe, če bo smetana tudi z manj maščobe, razlika bo le v okusu. 
Smetano v kozici segrejemo do vretja, odstavimo z ognja, dodamo sesekljano čokolado, rjavi sladkor in lupinico mandarine. Nič ne mešamo. Pustimo minutko, dve, da se čokolada zmehča in šele nato z metlico vse skupaj dobro premešamo, da dobimo ganaš. Ganaš shranimo v hladilnik, da se krema malo stisne oz. strdi. 
Ta čas si za torto pripravimo še drugo kremo in žele iz mandarin. 

Lupinice naribamo, sok iztisnemo, dodamo vse ostalo, segrevamo do vretja, mešamo, da se agar agar stopi (upoštevaj tudi navodila proizvajalca aga agarja). Pustimo, da se ohladi in ohlajeno damo v hladilnik, da pospešimo postopek želiranja. 

Sestavine:

200 ml sladke smetane za stepanje
250 g mascarpone sira
pest bele čokolade

Sladko smetano stepemo, ji počasi dodamo mascarpone sir in stopljeno belo čokolado. Ves čas mešamo, da se bela čokolada, med tem ko jo dodamo v mrzel mascarpone sir ne stisne v kepice. Bela čokolada tudi sovraži vodo, zato pozor pri topljenju nad soparo, da se vam ne sesiri. Lahko jo stopite tudi v mikrovalovki. 
Kremo damo za par minut v hladilnik.

Sestavine, ki jih še potrebujemo:

žlica kakava v prahu
2-3 žlice marmelade iz mandarin (lahkot tudi katero drugo)
mandarinine perle
mandarine v čokoladi
kandirana lupinica mandarine

Pečeno čokolado zelo na tanko premažemo z marmelado iz mandarin. Ganaš iz temne čokolade z mešalnikom obdelamo, da nastane puhasta čokolada - mousse in ga nanesemo na pečeno čokolado premazano z marmelado.

Sledi žele iz mandarin, ki bi moral že nekoliko želirati. Žele nanesemo previdno na čokoladni mousse vse skupaj za 10 minut damo v hladilnik, da želira do konca. 

Kremo iz mascarponeja in bele čokolade damo v dresirno vrečko in jo nabrizgamo na žele. 

Po vrhu potrosimo kakav v prahu in torto dekoriramo s perlami, kandirano lupinico in v čokolado objetimi mandarinami. 

Kaj so to perle? Sliši se tako drugačno, posebno? So res? Bine jih je v Gostilni pri šefu imenoval balzamični kaviar (delal jih je iz balzamičnega kisa v kombinaciji s hrustljavimi lovkami iz hobotnice), Vrtejbenka jih na KulSlo imenuje jedilne perle. 
V bistvu so perle oz. kaviar že nekaj časa znane v molekularni gastronomiji.  Neko željeno tekočino (sok,   liker, žganje, balzamični kis, …) skupaj z agar agarjem zavremo in jo potem kapljamo v ledeno olje. Med tem se bodo oblikovale čudovite želejaste kroglice, ki jih eni imenujejo kaviar, drugi perle. Recimo, da se na sladici lepše sliši perla, v neki drugi jedi pa kaviar. Odvisno od dodane količine agarja bodo te naše perle tudi različno želejaste oz. trde in v odvisnosti od barve dodane količine bodo različnih barv, okusov, …

Osnovna receptura za pripravo perlic oz. trening molekularne gastronomije je 170 ml tekočine na 2 g agar agarja. Lahko pa z malo potrpežljivosti in spretnosti pripravite perlice, iz katerih se bo potem, ko jih prerežete izlila tekočina na krožnik ali direkt v usta. Pomeni, da boste morali dodati manj želirnega sredstva in narediti večje perle. 

Sestavine: 
170 ml soka (jaz sem dala 150 ml soka mandarine + 20 ml soka limone)
2 g agar agar želirnega sredstva
cca 0,5 l rastlinskega olja

Najprej v globljo posodo nalijemo rastlinsko olje in jo za kakšne pol ure damo v zamrzovalnik, da se olje fajn ohladi.
Iz mandarin iztisnemo sok, ga precedimo, da bo res samo sok brez koščkov sadja, dodamo sok limone, agar agar, premešamo in segrevamo tako dolgo, da se agar agar stopi. Na zmernem ognju ga kuhamo še kakšno minutko dve. 

Sok kapljamo v olje, lepo počasi, v krogu, da imajo kapljice čas, ena za drugo priti na dno posode in se tako lepo oblikovati. Večjo kapljico boste oblikovali, večja perla bo nastala. Hitreje oz. z večjo silo boste kapljice spuščali ali brizgali v olje, manjše kapljice bodo nastale. 
Perlice oblikujte glede na želje oz. potrebe dekoracije. 
Olje nato odcedimo skozi cedilo  (komot ga uporabimo še za pohanca), perle na cedilu pa previdno splahnemo pod toplo vodo in jih uporabimo za dekoracijo naše jedi. 

Perle lahko postrežemo kot tople ali hladne, vendar jih ne segrevajte na več kot 80 stopinj, ker se bodo začele topiti. 

Mandarine so bogate z vitaminom C, brez katerega življenje ne more obstajati in je gonilna sila celičnega življenja, ki je udeležena v bilijardah kemičnih presnovnih reakcij.
Vitamin C nam daje vitalnost in nas predvsem v zimskem obdobju varuje pred gripo in prehladom. Mandarine so tako idealno sadje za otroke, mladino in še zlasti za starejše ljudi, ki so bolj dovzetni za razne oblike prehladnih obolenj. 
Mandarine vsebujejo tudi veliko vitamina A in vitamina B, kalcija, ki krepi kosti in zobovje in pomaga zaustavljati krvavenje dlesni. Poleg kalcija vsebujejo mandarine tudi veliko magnezija, ki je odličen za srce in mišičevje. 
Mandarine nam pomagajo tudi v boju proti utrujenosti ali pri shujševalnih kurah, lepšajo lase, poživijo duha in zaradi velike vsebnosti kalija delujejo odvajalno. 
Ker se veliko vitamina C na svetlobi in toploti razgradi, olupanih mandarin ne hranimo predolgo, ampak jih čimprej pojemo. Lahko pa jih zavijemo v čokolado. ;)
Tisti, ki obožujete sladko grenke kombinacije pokusite mandarine v temni čokoladi s solnim cvetom. Če pripravljate otroško zabavo, jih namočite v mlečno čokolado in jih posujte s pisanimi mrvicami, ...

Sestavine:

mandarine
čokolada za obliv (temna, mlečna, …)
solni cvet ali sladki kristalli ali čokoladne mrvice

Čokolado stopimo nad soparo. Uporabimo lahko tudi mikrovalovno pečico, vendar v mikrovalovki težje nadzorujemo temperaturo, ki pri čokoladi ne sme preseči 50 stopinj, drugače se bo čokolada "fizikalno" spremenila. Pomeni, da zna čokolada spremeniti barvo (dobi takšno sivkasto patino), ali se spremeni njena struktura, ne bo gladke in ne svetleča. Če topimo čokolado nad soparo je potrebno le paziti, da ne pride v stik z vodo, ker je voda  čokoladni sovražnik številka ena. Sploh bela čokolada se vam bo v stiku z vodo ob topljenju sesirila. 

Mandarine olupimo (lupino lahko uporabimo za kandirano mandarinino lupino), odstranimo bele nitke in vsak krhelj posebej namočimo v čokolado. Na še mehko čokolado posujemo željen dodatek (solni cvet, sladkorne perle, čokoladne mrvice, …)

Mandarine v čokoladi lahko uporabimo kot prigrizek, dekoracijo na torti ipd. 

Ko prideš do bio mandarin oz. mandarin, ki jih sam nabereš, je potrebno uporabiti vse! Tudi lupina ne sme iti v nič. Preprosto škoda bi je bilo, če jo lahko uporabimo kot čudovito pregreho namesto bonbonov, z njo okrasimo sladice ali jo podarimo kot darilo, sploh ob zdajšnjih prihajajočih praznikih. Jaz se tega darila sigurno ne bi branila. Niti moji otroci. Poleg tega vam priprava vzame manj časa kot letanje po trgovinah za darili, otroci vam bodo pa neskončno hvaležni, če bodo lahko "svoje prstke namočili zraven". 
Za karameliziranje lupinic se običajno uporablja bel kristalni sladkor. Jaz uporabljam raje rjavega, ki je že sam po sebi bolj "karamelast" po okusu, je pa res, da bo barva lupinic zato tudi temnejša. Odločitev je vaša.

Sestavine:

lupina 5-8 neškropljenih mandarin
1 lonček vode
1 lonček rjavega sladkorja (lahko tudi beli kristalni sladkor)

beli kristalni sladkor za povaljanje

Točna gramatura sestavin niti ni tako pomembna. Služi nam zgolj za orientacijo. Mandarine bomo namreč različno olupili-strgali, potem različno narezali, pri eni bo malo več odpadne lupine, … V glavnem, lupina mora biti vsa pokrita s sladko vodo, ko jo bomo karamelizirali. Več boste dodali vode, dalj časa bo potekal postopek karamelizacije, saj mora voda med karameliziranjem izhlapeti. Mogoče še nasvet glede količine. Nikar ne karamelizirajte polnega lonca lupin, ker zna nastati en velik poc. Raje manj in sproti. Postopek je res enostaven in ga boste naredili mimogrede. Poleg tega bodo otroci uživali zraven, sploh v zadnji fazi: fazi valjanja karamelizirane lupine v sladkorju. :)))

Mandarine operemo pod tekočo vodo, olupimo in z lupine postrgamo grenke bele nitke. 

Lupino narežemo na tanke trakove. Nekateri to naredijo po kuhanju, jaz raje pred, ker je lupino tako lažje narezati. 

Lupino najprej kuhamo v vodi. Kuhamo samo do vrenja, da se znebimo grenkobe in da še vedno ostane v lupini dovolj eteričnih olj. Vodo odlijemo in lupino splahnemo pod tekočo vodo. V primeru, da bi delali arančine (karamelizirano pomarančno lupinico), bi to fazo ponovili 3x, saj je pomarančna lupina debelejša. 

Lahko si pomagamo s cedilom. Jaz lupino, ko voda zavre enostavno splahnem in odcedim na cedilu. Tako je tudi manj možnosti, da se že narezana lupina strga. 
Ta čas, ko se voda z lupine odceja, v kozici stopimo lonček sladkorja v lončku vode. 

Ko se sladkor stopi, dodamo lupine mandarin, ki morajo biti popolnoma pokrite z vodo, in na zmernem ognju vse skupaj kuhamo kakšno uro oz. dokler voda ne izhlapi in ostanejo le olupki v karameliziranem sladkorju. To pomeni, da se bo zadeva začela precej peniti in bo nastala gosta, lepljiva tekočina - karameliziran sladkor, ki bo lepo ujel na lupinico. 

Lupino nato odcedimo. Faza odcejanja naj ne bo dolga, ker se bo drugače zlepilo vse skupaj v eno kepo. Nekateri odcejajo lupinice vsako posebej na rešetki, hm … če imate čas za pacanje … poskusite. 

In zdaj tisti najbolj lušten del za otroke, ko želijo imeti vedno prste zraven. Beri: namočene v sladkem grehu.  Hehe …  Vsak posamezen olupek povaljamo v belem kristalnem sladkorju, in ga damo za par minutk sušit, preden vse skupaj shranimo v posodico. 

Če nam pri prvi rundi sploh kaj uspe shraniti poleg malih lepljivih prstkov. ;)

P.s.
Zraven tega bi zaradi vsega sladkorja morali pripisati: "Pred zaužitjem se posvetujte s svojim zdravnikom." ali recimo: "Po zaužitju obvezno merjenje sladkorja v krvi." 
Za boljšo vest naj vam misli odplavajo k dejstu, da je v mandarininih olupkih najvišja koncentracija zdravju koristnih snovi.

Karamelni sladkor, ki nam ostane po odcejanju nikar ne zavrzite. Uporabite ga za lizike. Sicer traja faza strjevanja malo dlje časa, kot če delamo običajne karamelne lizike, ampak bodo vseeno uspele. Pa še tako čudovit okus po mandarinah bodo imele. 

Karameliziran sladkor enostavno polijete po peki papriju in pustite, da se strdi. V primeru, da želite imeti lizike različnih oblik, uporabite papirnate palčke (v tem primeru lahko tudi plastične, ker ta sladkor ni tako vroč, kot pri običajnem karameliziranju, ki bi palčko stopil) ter sladkor v prahu, s katerim lizikam določite željeno obliko. Podrobnejše navodilo za pripravo najdete pri receptu Karamelne lizike. 

Lahko pa pripravite tudi karamelno mleko z vonjem po mandarinah. Verjemite, da se ga bo razveselil tudi odrasel, sploh zdaj, ko prihajajo hladnejši dnevi. 

Mandarine, čokolada, karamela, kardamon in cimet = zmagovalna kombinacija. Sladica, ki je nastala zelo na hitro, saj smo ravno prišli z dopusta s polnim prtljažnikom sveže nabranih mandarin. Nekaj je bilo potrebno nujno spackati. Malica, sladica, poobedek, tatr, crumble, puding … Nekaj vmes, vse v enem. ;)

Sestavine: 

150 g čokoladnih kroglic - kosmiči
cca 50 g masla
2 dcl mleka (lahko tudi riževo)
3 žlice koruznega škroba (gustin)
3 dcl iztisnjenega soka mandarin
5 žlic rjavega sladkorja
2 -3 cele mandarine
karamelni sladkor (Kotany: Mlinček karamela-vanilija sladkor)
1/2 žičke cimeta
1/4 žličke kardamona
bourbon vanilija sladkor ali semena iz vanilijevega stroka

Čokoladne kroglice v multipraktiku grobo zmeljemo in jih razporedimo na dobro z maslom pomaščenem pekaču. Posipamo s kardamonom in cimetom. 

Iz mandarin iztisnemo 3 dcl soka. 

Naše mandarine so bio, ročno obrane v dolini reke Neretve. V kolikor nimate bio mandarin, predlagam, da dodate bio pomarančno lupinico, ki se da kupiti v vsaki malo večji trgovini in se tako izognete pesticidom iz lupine.
Lupino ene mandarine nastrgamo.

Mleko z 2 dcl soka mandarine damo segrevat. V manjšem lončku si pripravimo mešanico za mandarinin puding. Decilitru soka mandarin dodamo 3 do 4 žlice sladkorja, gustin in mešamo, dokler ni več grudic. Dodamo nastrgano lupino mandarine. Ko mleko zavre, dodamo mešanico z gustinom in zakuhamo puding. Ves čas mešamo, da se nam puding ne prismodi. Kuhamo na zmernem ognju kakšne 3 minute. V kolikor želite imeti bolj kremast puding lahko razmerje mandarin in mleka zamenjate ali "vkuhate" kakšen rumenjak. 

Še vroč puding polijemo po zdrobljenih in dodatno odišavljenih kroglicah. 

Preostale tri mandarine olupimo, jim odstranimo grenke bele nitke,  narežemo na tanke kolobarje in z njimi obložimo puding. 
Po vrhu potresemo žlico rjavega sladkorja in dodamo sladkor karamela-vanilija (dobi se v Šparu). 

Vse skupaj potisnemo v že ogreto pečico na 220 stopinj za par minut, da sladkor z vanilijo in karamelo na vrhu mandarin lepo karamelizira.