"Mama, mama!" Priletita v kuhinjo s knjigo Angry Birds. "Midva bi delala te piškote!" V redu. Preletim recept. Tipično ameriško. 125 g masla, 170 g sladkorja (70 g rjavega + 100 g belega), 125 g moke ... Sam cuker! Moj predlog, da uporabita manj sladkorja, je neuspešen. "Pa če je tako v receptu, mama!" Popustim. (Verjetno je receptu ponagajal tiskarski škrat in zamenjal količino moke in sladkorja)

Potem, ko je na koncu masa izgledala tako, da je bilo popolnoma nemogoče omesiti testo za piškote, kaj šele kaj izrezati iz nje, so po nekaj mojih kiruško-estetskih popravkih (dodanima dvema žlicama moke) nastali prav odlični kukiji. Zame sicer absolutno presladki, ampak glede nato, da so piškoti hitro zmanjkali, objavljam tukaj že retuširan recept. 

V ponvi so se na slanini pristali topinambur, vijolični in oranžen sladki krompir ter modri in vijolični krompir. Vsak poseben, vsak s svojo barvo, vsak s svojimi značilnostmi, okusom. 

Kje sem jih dobila? Tukaj: Vrtnine URS. 

Gospa prevzetna Banana je nastala za sinov 11 rojstni dan. Ne vsebuje moke, v njej se pa mešajo okusi čokolade, nutele, lešnika, kokosa z belo čokolado in seveda banane.

Pred nastankom je pa izgledalo približno takole ... "Otrok moj kakšno torto si želiš?" "Eh, mama, vseeno je, ker itak vem, da bo lepa in dobra!" Ok, tisto sestričino sufliranje o ticini masi in fusbalu bom ignorirala. Hehehe. In potem pride dan D za torto. Vzamem si fraj dan. Ups, v trgovino nisem šla. Sra..! Pogledam v hladilnik ... pa nekaj se bo našlo. In tako glede na obstoječe sestavine v hladilniku, nastaja tale tortica.

Moji pravijo, da je bila "the best torta ever". Ok, z njimi se ravno ne strinjam, ker meni zmaga Gospa Lešnikova oz. Ferrero rocher tortica, je pa bila res fina in na moje presenečenje, je vsak otrok pojedel cel svoj kos. Pri otrocih namreč opažam, da je torta na rojstnih dnevih "must have", po pihanju sveč pa nimajo več časa, da bi jo pojedli in že se letijo igrat. Ali pa so že toliko veliki, da ...

​V glavnem res je dobra!

Sočen, nežen, rahel, s hrustljavo kožo in za prste polizat je ta losos. Zraven pa simpl gratinirana cvetača. Odlična večerja ali kosilo. Tudi za vse LCHF navdušence. 

​Pa še hitro je gotovo.

Če obožujete Kinder Milch Schnitte, potem vam bodo zagotovo všeč tudi te moje rezine. Priprava je zelo enostavna in predvsem hitra. Rezine ne vsebujejo moke, glutena in niso tako sladke, kot tiste v originalu. Itak, da pa lahko med še vedno dodamo zraven, če ste bolj sladkosnedi. Okus? Fantastičen!

Mi imamo radi kokos, zato je v kremi končal še ta. Vi ne? Komot ga izpustite.

Recept je pripravljen v pekaču Treatwiches, ki ga najdete pri Moj Muffin. Pekač je sicer nekoliko večji, v mojo pečico ne gre v sredinski nivo, ker je zadnji del pečice precej izbočen, pristane pa brez problema na dnu pečice. 

Sestavine so navedene za 6 res noro dobrih mlečnih rezin.

Pecivo je bolj znano pod imenom mačje oči ali kot ga ima moja mami zapisanega v svoji knjižici receptov: mami selet. Nimam pojma, kje je pobrala to ime oz. v katerem jeziku bi naj to kaj pomenilo.

Testo lahko pripravimo s pecilnim praškom ali kvasom. Ta je pripravljen s kvasom in je meni boljšega okusa.

Testo je ob straneh premazano z mamino domačo slivovo marmelado, v sredi pa s pozabljenimi orehi. Pozabljenimi zato, ker jih gremo z otrokoma vsako leto brat na že zdavnaj pozabljen kraj, kotanjo polno orehov. Nam je prav, orehi so odlični!