Da ne bo samo bučno olje na mojih solatah, je tokrat rdeči radič "zabeljen" z majonezo. Še niste probali? Uf, na ta način pripravljen radič sem v mladosti mnogokrat jedla. In grenkoba radiča v kombinaciji z majonezo se sploh ne čuti. Zato imajo tako solato radi tudi otroci.

Radič sicer nima prav veliko hranilnih snovi, je pa odličen za krepitev obrambe prebavnega trakta. Radič namreč poskrbi, da se strupene snovi v črevesju ne zadržujejo predolgo, ne pridejo v kri, ampak se izločijo iz črevesja. 
Strokovnjaki mu tako pripisujejo zniževanje količine holesterola in maščob v krvi, zniževanje visokega tlaka, da pomaga pri hujšanju, razstrupljanju črevesja in da preprečuje črevesne bolezni, odpravlja prebavne motnje, krepi črevesno sluznico ter stabilizira črevesno floro. 

Sestavine:

rdeči radič
majoneza
sol
sveže zmlet poper
jabolčni kis

Radič operemo, osušimo in ga narežemo na trakove, približno pol centimetra široke. Beli, grenki del radiča, če koga moti, odstranimo.

Solato popramo, solimo, dodamo kis in majonezo in dobro premešamo. 

Na enak način lahko pripravimo tudi solato iz belega radiča. 

Čeprav je pri nas na mizi ponavadi črn ali kakšen polnozrnati kruh, vsake toliko za zajtrk zapašejo tudi bele žemlje ali štručke. Sploh v kombinaciji s svežim doma narejenim maslom in domačo korenčkovo marmelado ali medom. 

Sestavine: 

500 g moke
1 dcl mleka
1,75 dcl Radenske
4 žlice oljčnega olja
1/2 kocke svežega kvasa ali 1 vrečka suhega kvasa
žlička soli
pol žličke sladkorja

Moko presejemo v posodo, naredimo jamo in v jamo nalijemo toplo mleko. V mleko nadrobimo kvas, dodamo sladkor in počakamo 5 minut, da se naredi kvasec. 
Nato ob strani dodamo sol, olje in Radensko sobne temperature. Testo dobro omesimo in ga pokritega pustimo v posodi, da vzhaja dobre pol ure. 
Testo nato na pomokani površini narahlo omesimo in oblikujemo 8 hlebčkov za 8 žemljic. Hlebčke razporedimo na pekaču obloženem s papirjem za peko in jih pustimo cca 15 minut, da vzhajajo. 
Po koncu vzhajanja vzdolž vsakega hlebčka z ročajem kuhalnice naredimo črto. Kuhalnico potisnemo do konca dol. 

Žemlje pečemo v že ogreti pečici na 200 stopinj kakšnih 20 minut oz. odvisno od pečice. Za hrustljavo skorjico že v času ogrevanja pečice, na dno pečice položimo posodo z vodo. Zadnjih 5 minut peke, žemlje na hitro premažemo z oljem. 

V primeru, da boste žemlje posipali s semeni, žemlje pred peko premažite z razžvrkljanim jajcem ali mlekom. 

Na enak način lahko pripravimo bele štručke. Testo za štručke z rokami malo sploščimo in ga nato po dolžini zrolamo. 

Kot puter mehko belo meso odojka, hrustljava skorjica, ki ti požene dodaten val slin v usta in slastna pod odojkom pečena zelenjava je definitivno jed, s katero bi se morali razvajati vsaj enkrat letno. Slastno, guštično > slastično! Sladice ob takšnem kosilu sploh ne boste pogrešali. Vsaj mi je nismo. 

Sestavine za pečenega odojka:

stegno odojka
sol
poper
mleta rdeča paprika
rožmarin
timijan
olje

Pod odojkom pečena zelenjava:

jedilna buča
krompir
2-3 čebule
2 paradižnika
5 strokov česna
3-4 jabolka

Pečen keber s čebulo
Zeljna solata

Odojka sem en dan prej začinila. Vse začimbe sem enostavno dobro vtrla v kožo, pokrila s folijo in shranila v hladilniku.
Pred peko, odojka, vzamemo eno do dve uri prej iz hladilnika, ga pustimo na pultu, da se meso ogreje na sobno temperaturo in da se med peko od začetka bolj enakomerno peče. 
Kožo pred peko nekajkrat zarežemo in začimbe vtremo tokrat tudi v meso.

Odojka pečemo v pečici na mrežici, pod mrežico si pa nastavimo globlji pekač z malo vode. To pa zato, ker bomo prvo uro pekli samo odojka, in sok, ki se bo cedil iz njega, se tako ne bo prilepil in zažgal na dno pekača. Poleg tega bodo hlapi vode ohranili sočnost stegna. Stegno je namreč precej debelo in bi bila katastrofa, če bi to mehko belo meso izsušili. V ta pekač, na mešanico sokov iz odojka, bomo v drugi uri peke dodali še narezano jesensko zelenjavo. 
Odojka pečemo na mrežici zato, ker tako vroč zrak enakomerneje kroži okrog njega, zato se stegno enakomerneje speče, predvsem pa bo koža z vseh strani enakomerno hrustljava. 

Stegno odojka pečemo približno dve uri na 220 stopinj. 

Na sredini peke, v spodnji pekač, damo na večje kose narezano zelenjavo. Če uporabimo hokaido bučo ji ne rabimo odstraniti olupka. Tudi česna ne lupimo, saj bo pečen bolj sladek in z več "žmaja". Eno jabolko narežemo na večje krhlje, preostala dodamo z zelenjavi. Paradižnik dodamo k zelenjavi zaradi soka, ki ga bo spustil med peko. Bučo in krompir malo solimo. Če je vode v pekaču premalo jo lahko še malo dodamo. Dodamo recimo toliko vode, da bo je cca pol prsta v pekaču in da zelenjava ne bo na suhem. 

Zelenjava bo spustila tudi nekaj soka in v drugi uri peke, odojka s temi sokovi večkrat polijemo. 

Seveda odojka vmes 2-3 x obrnemo, da se tudi sokovi v njem enakomerneje prelivajo. Zadnjih 15 minut peke odojka ne polivamo več, saj želimo imeti hrustljavo skorjico. Takrat povišamo temperaturo za kakšnih 10 stopinj. 

Ko vzamemo odojka iz pečice, ga na leseni deski pustimo, da počiva kakšnih 10 minut, preden se spravimo nadenj z nožem in vilicami. 
Kot puter mehko belo meso, bi se moralo stopiti v ustih. Hrustljava koža pa poskrbeti za dodaten naval slin v ustih. 

K pečenemu odojku paše s čebulo pečen keber in zeljna solata z bučnim oljem. 

Zraven smo si privoščili neverjetno mehak in preprosto odličen Cabernet Sauvignon, Goriška Brda, Letnik 2007, suho, vina Dolfo, 14% vol, pridelano in polnjeno na kmetiji Marko Skočaj, Dobrovo.  

Limone. Rumene kot sonce, delujejo tako toplo, tako privlačno, pa vseeno, ko zagrizemo vanjo nas strese. Pri nas so limone vedno v košarici s sadjem. Uporabljamo jih na tisoč in en način. V soku, limonadi, limončelu, za izboljšanje solat, juh, zelenjavnih jedi, za pripravo tort (Osvežilna limonina torta), v kolačih, v kremah, sladoled, kot začimbo, kot eterično olje, limonin sladkor itn. Limone so postale skoraj nujni del pri ribjem krožniku, dunajcu …
A poznate zgodbo o tem, kako je limona končala zraven dunajca? Ne? 
Pred davnimi, davnimi časi, … Ok, niso bili ravno tako davni časi, ampak časi Marije Terezije (tam nekje), ko še niso poznali hladilnikov, in je meso hitro zasmrdelo, so zato, da bi prikrili vonj mesa, po dunajcu stisnili limono. Ker bakterije ne marajo kislega okolja … je verjetno res kaj na tej zgodbi, ki sem "jo bajdovej nekje slišala". 

Otroci obožujejo sladko-kisle bonbone. In mislim, da jim naredimo več haska, če jim namesto tistega bonbona ponudimo, da pospravijo kakšen krhelj limone s cukrom. Poleg tega je pogled na otroka, kako se kremži pri tem pospravljanju in ima hkrati iskrice v očeh, ko jezik naleti na sladko, neprecenljiv. 

To, da limone vsebujejo veliko vitamina C, vemo vsi. Vitamin C ali drugače askorbinska kislina varuje naše telo pred infekcijami, krepi imunski sistem, spodbuja želodčno sluznico k močnejšemu izločanju solne kisline in zaradi česar se posledično izboljša izkoristek beljakovin, kalcija in železa v telesu. Boljši izkoristek beljakovin pomeni, boljšo odpornost proti stresu, boljšo vitalnost, boljši izkoristek kalcija pomeni močnejše kosti in zobe, boljši izkoristek železa pa pomeni, več kisika v naše celice. 

Tako bi meso limone morali uživati športniki ali si pripraviti poživilni napitek pred telesno aktivnostjo.

Poživilni napitek si pripravimo iz soka sveže izžetih limon, v katerega damo na 1 limono eno žlico medu, premešamo in takoj spijemo. 

Ker vitamin C v limoni spremljajo bioflavonoidi, je učinek vitamina C tudi do dvajsetkrat učinkovitejši od tistega, ki ga kupimo v obliki raznoraznih dodatkov in zato lahko napišemo, da limona krepi vezivno tkivo, krepi in pospešuje rast las in nohtov, izboljšuje vid, krepi ožilje in preprečuje krvavitve dlesni, zdravi paradontozo,  pospešuje celjenje poškodb in nenazadnje pomaga pri shujševalnih kurah. 

O, ja. Če vam kdaj zmanjka zobne paste in imate slučajno na razpolago limono, si zobe enostavno malce zdrgnite s krhljem limone. Obloge bodo zelo hitro odstranjene, bakterije pa uničene.

Tako kot lupino pomaranče in mandarine lahko kandiramo tudi lupino limone. Lupina limona tako kot vsi citrusi vsebuje precej oz. največ eteričnega olja. In zato lupino v kulinariki zelo pogosto uporabljamo kot začimbo, dišavo za kolače, torte, kreme ipd ali recimo kot kandirano lupinico za dekoracijo sladic. 
Ker pa so limone, sploh tiste iz uvoza, škropljene s škodljivimi in strupenimi snovmi, za uživanje uporabljajmo le domače, neškropljene, bio limone.  

Limonino lupino kandiramo kot mandarinino, le da lupino limone zaradi debele grenke bele spodnje lupine, rumeni del naribamo. Lupino nato kuhamo do vrenja v vodi, vodo odlijemo, nato jo pa kuhamo kot smo pripravili mandarine v mešanici vode in sladkorja. Ko voda  shlapi in so lupine kandirane, jih odcedimo in povaljamo v sladkorju. 

Cvetovi citrusov so užitni, vendar predlagam, da izbiramo med mladimi cvetovi in predvsem neškropljenimi. Cvetovi neverjetno lepo dišijo in so polni sladkega cvetnega prahu. Jaz cvetove uporabim kot dekoracijo pri določeni sladici, kompotu. 

Če še niste poskusili medu iz cvetov limonovca, morate to vsekakor storiti. Med je čudovite bele barve, nežnega okusa in idealen za pripravo krem, prelivov za sladice ali za uživanje kar tako. Je nekaj posebnega, otroci ga obožujejo.
 

Katerikoli "antivirusni napitek" boste izbrali, boste povsod med sestavinami naleteli na limono. 
Verjetno je tudi vam že zdravnik pri prehladnem obolenju oz. virozah povedal: "pijte topel čaj z veliko limone."  :))) Hja, ker je enako, oz. če mene vprašate, še bolj učinkovit, kot kateri koli drug preparat s sintetičnim vitaminom C. 
Mi si doma najraje pripravimo Ingverjev napitek z medom in limono, ki dobesedno izžge viruse in bakterije v žrelu, zvečer pa najbolj prija topel Bezgov čaj z limono. 

Uuuu. Dober je. Jaz sem ga delala letos februarja iz domačih ankaranskih limon. Sicer je postopek limončela - limoninega likerja enostaven, rabiš pa predvsem čas. 

Sestavine za limončelo:

10 neškropljenih limon
1 liter čistega alkohola (jaz sem vzela domačo slivovko)
500 g sladkorja
1 liter vode

Za limončelo limone najprej operemo pod toplo vodo, jih s strgalnikom na tanko olupimo (samo rumeni del, ker beli precej greni) in lupine v kozarcu za vlaganje prelijemo z alkoholom. Kozarec zapremo in ga pustimo na temnem stati 40 dni. Vsak drugi dan kozarec malo pretresemo, da se lupina premeša. 

Po štiridesetih dneh v kozici stopimo sladkor z vodo, ohladimo in ga dodamo mešanici alkohola in limone. Pustimo stati kakšne 4 tedne, nato vse skupaj precedimo in limončelo nalijemo v stekleničke. Stekleničke pred uporabo pustimo stati še kakšne 3 mesece. 

Zato je idealno, da se limončelo spravimo delat meseca januarja, februarja, ker bo ravno gotov do poletja. Poleti damo stekleničke v zamrzovalnik (zaradi visoke vsebnosti alkohola ne rabimo skrbeti, da bi jih razneslo) in ko se zvečeri, bo prav pasal kozarček ledeno mrzlega limončela v družbi kart in prijateljev. 

Ker pri limončelu uporabimo samo lupino, iz mesa oz. soka limon naredimo limonin sirup. 

Sestavine za limonin sok oz. sirup:

iztisnjen sok 11 limon
300 g rjavega sladkorja
2 dcl vode
žlička citronke

Eno limono z lupino operemo, nastrgamo lupino (samo rumeni del), in jo damo kuhat v vodo z rjavim sladkorjem. Kuhamo do vrenja, da se sprostijo eterična olja iz lupine, odstavimo z ognja in mešamo, da se sladkor stopi. Nato s paličnim mešalnikom lupino v pocukrani vodi dobro spasiramo, dodamo citronko in vse skupaj ohladimo. 
V ohlajeno sladkano vodo vmešamo iztisnjen sok enajstih limon, dobro premešamo, vlijemo takoj v temne steklenice in jih neprodušno zapremo. Najboljše, da sirup hranimo v hladilniku ali temnem in hladnem prostoru. 

Pečena prosena kaša je odlična tako za zajtrk, večerjo kot sladico. Mi jo ponavadi naredimo za večerjo in "ostanke" pojemo še za zajtrk. 

Kaše predhodno ne kuhamo, ampak vse sestavine v pekaču premešamo in zapečemo v proseno pogačo. Enostavno, dobro, brez glutena, sočno in zdravo bi lahko rekli.

Mleko lahko izberemo po želji: navadno, brez laktoze, ovseno, riževo … Tudi pri smetani lahko izbiramo: kisla, sladka, ovsena, kokosova … Smetano dodamo zaradi maščobe, ki pogači doda več okusa. Prav tako pri maslu izberemo tisto, ki nam je ljubše.

Meni osebno v proseno kašo najbolj pašejo suhe slive ali češnje lahko pa uporabimo tudi drugo suho sadje. 

Zavitke lahko pripravimo s katerokoli zelenjavo, lahko z ali brez mesa, za azijski pridih dodamo kakšno sojino omako in/ali omako iz ostrig, šitake ali šampinjone, sezam … Variant za spomladanske zavitke je neskončno oz. toliko kot je okusov, priložnosti, sestavin na razpolago. 

Mi smo tokrat naredili jesenske zavitke z bučo, korenčkom, zeljem in mletim svinjskim mesom. Pri zavitkih je fajn, da lahko porabimo vse zelenjavne ostanke, ki se nam valjajo po hladilniku.  Če bomo pri zavitkih uporabili katero omako (sojino, ostrigino, …), le-to vmešamo v nadev na koncu, ko je vsa zelenjava že pražena. Mi zaradi alergije na sojin lecitin, sojo, omak ne uporabljamo. 

Sestavine:

250 g mletega mesa (svinjina, perutnina, po želji)
čebula
korenček
buča
zelje
kurkuma (koriander, čili, 
sol
sveže zmlet poper
drobnjak
arašidovo olje (lahko tudi drugo)

rižev papir 
olje

Na arašidovem olju najprej popražimo na trakove narežano čebulo. Pražimo jo samo tako dolgo, da čebula postekleni in postane sladkasta. Nato dodamo mleto meso, solimo, popramo, dodamo kurkumo in vse skupaj spražimo.
Če v zavitke dodajamo meso, naj bo le-to do konca popečeno, saj bomo zavitke v ponvi samo na hitro ocvrli - pomeni, da se notranjost zavitka ne bo več termično obdelala. 
Ko je meso praženo, dodamo na grobo nariban korenček, malo popražimo, nato dodamo na grobo naribano bučo, popražimo in še nato dodamo na trakove naribano zelje. Po potrebi še solimo in uporabimo morebiti še druge začimbe. Popražimo in za 3 minutke posodo pokrijemo, da se zelje še malo poduši, postane sladkasto. 

Pri zelenjavi se lahko greste tudi juliene, se ob rezanju zelenjave sproščate - meni to ne grata. 

Čeprav sem zagovornik receptov, kjer so možne variacije, receptov, ki se jih ne rabiš držati do potankosti, vam predlagam, da se ob zgoraj navedenih sestavinah držite le vrstni red praženja. Zakaj? Ena zelenjava se namreč malo prej naredi, druga kasneje, saj veste vitamini, mikroelementi tudi niso vsi enaki in tako bomo na ta način "v luft poslali" najmanj tistega od česar imamo kak hasek, zelenjava pa bo bolj okusna in ne razkuhana. 

Če boste uporabili omako, je zdaj čas, da jo vmešate.

Pripravimo si riževe lističe. Lističi se kupijo v vseh malo bolje založenih trgovinah (Špar, Mercator, …) na oddelku z azijsko hrano. 

Vsak posamezni rižev listek previdno in za cca 10 sekund potopimo v toplo vodo (upoštevaj tudi navodilo na vrečki zavitkov), da postane mehak  in ga takoj obložimo z nadevom kot kaže zgornja fotografija. 

Zavitek zavijemo. Slika pove vse. 

Zavitke lahko spečemo v pečici na papirju za peko, mi imamo raje na hitro popečene v ponvi na olju. 

Jesenske zavitke ponavadi postrežemo kot toplo predjed, lahko pa tudi kot prilogo glavne jedi. 

Mi smo za pomako uporabili kar sladko-kisli paradižnikov džem z ingverjem in čilijem, kateremu smo primešali malo limetinega soka. Recept najdete pod zavihkom RECEPTI, v Shrambi.

Limonina torta je sveža, puhasta, rahla. In okusa limone in bučnih semen se  neverjetno dopolnjujeta tako kot sladkoba in kiselkastot v kremi in karameliziranih limonah. Če pripravljamo torto za moškega,  se mi zdi ta torta zadetek v polno. Komentar mojega moža: "najboljša torta ever", kar jih je do zdaj okusil. 

Zanjo sicer potrebujete neškropljene limone, vendar glede na to, da jih danes prodajajo praktično v vseh večjih centrih ali bio trgovinah, to ne bi smel biti problem. 

Sestavine za biskvit iz bučnih semen:

100 g mletih bučih semen
4 jajca
4 žlice sladkorja
ščep vanilije (vanilija v prahu)
nastrgana lupina 1 neškropljene limone

Rumenjakom dodamo 4 žlice sladkorja in s pomočjo mešalnika zmešamo v puhasto kremo. Za to bo potrebno vsaj 5-7 minutno miksanje. Nato dodamo vanilijo, nastrgano lupino limone in zmleta bučna semena. Jaz sem semena enostavno zmlela v multipraktiku. Kakšno žlico semen fajn zmeljemo, da bodo bolj prahu podobna. 
Na koncu z lopatko previdno vmešamo sneg iz beljakov. Hm, ker nisem imela pojma pred zlaganjem tortice, kako bo le-ta na koncu izgledala, sem maso razdelila na dva dela. Naj vas ne zavede slika z dvema kupčkoma zgoraj. V prvotnem načrtu sta bili namreč v planu dve plasti tega biskvita, vendar sem se kasneje premislila, ker je krema res rahla in bi torto uničila z dodatno plastjo. Na papir za peko narišemo krog in vanj nanesemo maso za biskvit, nekje 1,5 cm debeline. 

Biskvit pečemo na 180 stopinj cca 8 - 10 minut. Odvisno od pečice seveda. Biskvit mora ostati mehak, ne smemo ga izsušiti. Biskvit je po strukturi zelo podoben biskvitu za rulado. 

Sestavine za penasto beljakovo testo (Meringue): 

4 beljaki
250 g sladkorja
2 žlički gustina za kolače (od dr. Oetkerja je brez glutena)
2 žlički limoninega soka
ščep soli
ščep vanilije v prahu

Beljakom (sobne temperature) dodamo ščep soli in jih stepemo. Med stepanjem počasi po žlicah dodajamo sladkor. Stepamo tako dolgo, da nastane masa gosta, svilnata in lepo svetleča. 
V kozarčku gladko zmešamo limonin sok, vanilijo in gustin (ne sme biti grudic) in nato to mešanico na koncu stepemo v beljake. 
Na papir za peko si narišemo krog in vanj nanesemo na cca 2 cm debelo plast snega, ki ga z lopatko narahlo poravnamo. Preostali beljak z žlico nakupčkamo okrog kroga. Te kupčke - Meringue, bomo porabili za dekoracijo. Zato naj bodo kupčki višji, cca 3 - 4 cm visoki, in čim bolj repkasti. 

Pečico segrejemo na 180 stopinj in tik preden damo beljakovo testo v pečico, zmanjšamo na 150 stopinj. Testo pečemo na 150 stopinj 30 minut. Po 30 minutah pečico samo ugasnemo in pustimo, da se testo še 30 minut suši v pečici, katere ne odpiramo. 

Sestavine za limonino kremo: 

6 rumenjakov
500 g mascarpone sira
250 ml sladke smetane za stepanje
6  žlic sladkorja
1  zelo sočna neškropljena limona
vanilija v prahu

Rumenjakom dodamo sladkor in jih z mešalnikom stepamo cca 5-7 minut (najvišja hitrost), da narastejo v puhasto kremo. Rumenjakom nato po žličkah med stalnim mešanjem (hitrost zmanjšamo) dodajamo mascarpone sir, sok iztisnjene limone, nastrgano lupinico limone in na koncu na najnižji hitrosti vmešamo stepeno sladko smetano. 

Vsi biskviti morajo biti ohlajeni. 

Biskvit z bučnimi semeni položimo na podstavek, na katerem bomo servirali torto. Namestimo obod pekača okrog biskvita in biskvit obložimo s polovico limonine kreme. Na limonino kremo položimo penasto beljakovo testo, ki ga pokrijemo z drugo polovico limonine kreme. 

V primeru, da je beljakovo testo preveliko, ga obrežemo. Jaz to naredim pred sestavljanjem, in sicer kar z obodom. 

Torto damo čez noč v hladilnik, da se krema stisne in biskviti navlažijo. 

Zjutraj torto dokončamo oz. do konca dekoriramo. 

Sestavine za dekoracijo: 

Meringue oz. kupčki beljakovega testa
2 žlici bučnih semen
pol neškropljene limone
sladkor

Limono operemo in narežemo na tanke obročke. V kozico nalijemo cca 1 dcl vode oz. toliko, da so obročki limon pokriti. Na vsak obroček damo slabo žlico sladkorja. Vse skupaj kuhamo tako dolgo, da voda izhlapi, da se limonini obročki karamelizirajo in nastane zlato rumena karamela, ki se lepo vleče po limonah. Karamelizirane obročke limon na cedilu odcedimo, ohladimo in z njimi okrasimo torto.

V ponvi prepražimo bučna semena,  jih sesekljamo in jih posujemo po torti. 

Stopljeno mehko sladko-kislo in po limonah dišečo karamelo, ki je ostala od karameliziranja limon v kozici, z žličko postrgamo in jo nanesemo na sredo torte. Bilo bi jo greh zavreči.

Kako do hrustljavega krompirčka? Če imate fritezo, je to zelo enostavno. Če je nimamo, si pa pa zadevo naredimo enostavno. :)

1. Sorta krompirja - glede na to koliko vrst krompirja obstaja, da se vedno nove pojavljajo, ni šans, da si zapomnim tisto čudno ime. Poleg tega ima vsaka trgovina "svojega". Če krompir kupujemo (ne mislim tukaj  krompirček iz zamrzovalnika, ki je že na pol prepariran in s toliko E-ji, da te glava boli), izberemo krompir za cvrtje.  Ponavadi piše na vrečki, za kaj je kateri krompir primeren. Tak krompir ni mokast in zato bo krompirček bolj hrustljav. Če imamo domač krompir ali nam ga da tašča in za katerega nimamo pojma, katere sorte je, nič hudega. Tudi ta je lahko hrustljav in še boljši, ker je pač  "domač". 
   
2. Izbira olja - glede na svoje prepričanje kaj je bolj zdravo, primerno, izberemo olje. Jaz še vseeno, pri klasiki kot je pomfrit, prisegam na kvalitetno rastlinsko olje, primerno za cvrenje. Pomeni, da olje prenese višje temperature. Tudi olja imajo oznako, katero se priporoča za cvrenje. 
3. Friteza? Jaz je nimam. Če imate fritezo s košarico je pot do hrustljavega krompirčka lahka. Enostavno naštimajte fritezo na 180 stopinj, potopite krompirček s košarico v vroče olje, ga cvrite kakšne 3 minute, dvignite košarico, počakajte kakšnih 5 minut, da se ohladi in ponovno košaro potopite v vroče olje. Pri prvem cvrenju se bo na krompirčku zaradi visoke temperature takoj naredila skorjica. In pri drugem cvrenju bo ta skorjica preprečila, da bi olje pronicalo v notranjost krompirčka

A kdo ne mara čipsa? Čudno, ne poznam nikogar. 

Sestavine: 

krompir
olje
solni cvet
(druge začimbe, po želji: poper, čili, zelišča, rdeča paprika, …)

A je čudno, da ne poznam niti nobenega otroka, ki ne bi maral ocvrtega krompirčka?

Špageti carbonara so ena najboljših 15-minutnih pripravljenih obrokov in tudi med najcenejšimi. 
Omaka carbonara izvira iz Italije, natančneje iz mesta Lazio. Osnovne sestavine za carbonaro so: jajca, črni poper, parmezan in panceta. 

Seveda tako kot povsod lahko tudi pri omaki Carbonara sestavine prilagodimo svojemu okusu oz. si jo malo drugače začinimo. Tako omaki lahko dodamo še kakšno na žaru popečeno zelenjavo (bučke, šparglje, česen…), gobe, svež peteršilj ali če kdo ne mara ostrega vonja parmezana, le-tega zamenjamo za grana padano sir, pecorino ali drug sir, ki ga predhodno na drobno naribamo. Pri jajcih lahko uporabimo cela jajca, ali kombinacijo več rumenjakov kot beljakov ali samo rumenjake, nekateri dodajajo še smetano, …

Meni najljubša Carbonara omaka je tista osnovna z dodanim česnom in absolutno brez smetane, ker smetano lahko uporabim za kakšen drug način. Uporabim tudi cela jajca, razen, če imam v planu beljake še isti dan uporabiti kje drugje. Mi je škoda zavreči beljake - beljakovine, če jih pa moji otroci rabijo "za rast". 

Najpomembnejše pri Carbonara omaki je, da jajca naredijo omako svileno, kremasto in ne grudičasto oz. ne zakrknejo. Zato jajc ne dajemo direktno v vročo ponev ampak na testenine.

Sestavine :

400 g testenin (100g/osebo)
dobra pest na kockice narezane slanine
vsaj 5 strokov česna
lonček sira (parmesana ali drugega na drobno naribanega sira)
4 jajca 
sveže zmlet poper
sol
peteršilj

Najprej pristavimo lonec z vodo za testenine. Nato si pripravimo preostale sestavine. Slanino in česen narežemo, jajca dobro razžvrkljamo. Če uporabimo cela jajca, bo najboljše, da uporabimo pri tem mešalnik, da beljake, čim bolj razbijemo in da bo omaka potem res kremasta. Pripravimo si tudi sir, ker ko bodo špageti kuhani, bomo morali biti precej hitri. 

Med tem, ko se špageti kuhajo, v ponvi popečemo slanino. Dodamo ji na drobno narezan česen in prepražimo še samo toliko, da česen zadiši. (Če bomo dodali smetano, jo dodamo zdaj in kuhamo vse skupaj toliko, da se smetana pogreje.) Ponev obvezno odstavimo z ognja, drugače bodo jajca kasneje zakrknila. 
Kuhane špagete odcedimo (shranimo si nekoliko tekočine) in jih damo takoj v ponev s slanino. Na špagete vlijemo jajca, dodamo sir in takoj premešamo, da se vse lepo ujame s špageti. Za bolj sočno omako, dodamo še nekaj tekočine v kateri so se kuhali špageti in popopramo. 

Na koncu lahko dodamo še preostale sestavine: peteršilj, baziliko, zelenjavo, ...

Jeeeej! Ne morem verjeti, da je prvo leto bloganja za mano. 10.12.2013 sem namreč objavila na blogu svoj prvi recept. In v enem letu se jih je nabralo okrog 400. Štiristo??  Saj še sama ne morem verjeti. Seveda, niso vsi recepti moji. Na podstrani BodiCHEF, namreč delite z nami vaše recepte vi, dragi bralci, ljubitelji kuhanja. Hvala, vam!

2.862  je število FB prijateljev

265.019 je število različnih obiskovalcev bloga

Več kot 400 nasmejanih otroških ust, ki se zabavajo ob knjigi  Zabava na Izgubljenem otoku

Seveda se za prvi rojstni dan spodobi, da podelim tudi kakšno nagrado. 

Glede na poševne številke, ki jih prikazuje statistika, zgleda, da vam je kulinarični blog oz. so vam recepti na 220 stopinj poševno všeč. 

In ker si želim, da bi guštične recepte spoznalo še več ljudi ali mogoče celo navdušila še koga za kuharijo in ker sem mnenja, da se dobre stvari morajo deliti, vam bom hvaležna, če boste svoj glas o strani 220 stopinj poševno delili še v deveto vas, med svoje FB prijatelje. 

Od kar je sin v najbolj znani Gostilni jedel tapiokin mlečen riž, me je skoz fehtal zanj: "Mama, prosim naredi mi tiste kroglice." 
Ker se s tapioko še nisem srečala v moji kuhinji, sem se najprej vrgla na splet raziskovat. Pod tapioka puding najde prijatelj Google malo morje receptov, največ v kombinaciji s kokosovim mlekom in kot smo jih jedli v Gostilni. Nekateri tapioka kroglice prej eno uro namakajo, drugi spet ne, … V vsej poplavi receptov, me je najbolj prepričala blogerka s Hrvaške  (žal zdaj, ko pišem recept, ne najdem več linka do nje), ki piše, da po redni uporabi tapioke ugotavlja, da jo je najboljše ne namakati, ampak jo rajši pet minut dlje kuhati. Hm, seveda mi je ljubša ta varianta, saj prišparam tisto eno uro nepotrebnega namakanja, poleg tega sem imela zelo dober občutek, da se tako izognem tudi tisti sluzi, ki jo je bilo v rižu iz Gostilne absolutno preveč. 

Ker tapioka nima okusa (kot voda), ji je le-tega potrebno dodati. Odločila za kokosovo vodo in  kokosovo mleko, vanilijo in ker je v Gostilni noro pasal zraven sladko-kiselkast pasijonkin sladoled, sem se odločila, da postrežem zraven sladoled iz ananasa in banane. 

Sestavine:

4 dobre žlice tapioka kroglic 
1 pločevinka čiste kokosove vode (3,30 dcl)
400 ml kokosovega mleka
1/2 žličke vanilije (vanilijevih semen)
2 žlici medu (lahko kokosov sladkor ali drug nadomestek sladkorja)
2-3 žlice kokosove moke

ananas
banana
naribana čokolada za dekoracijo

V posodo z debelejšim dnom ali v lonček za kuhanje mleka vlijemo čisto kokosovo vodo ter dodamo tapioka kroglice. Kuhamo na zmernem ognju nekje na 80 stopinj. Pomeni, da puding med kuhanjem naj ne vre. Že po kakšni minutki, bodo kroglice popile vso vodo, zadeva se bo zgostila, postala "želatinasta". Nato dodamo kokosovo mleko, vanilijo in kuhamo vse skupaj še kakšnih 20 minut oz. dokler kroglice ne postanejo popolnoma prozorne. Tako kot pri kuhanju pudinga, je tudi pri tem pudingu zadevo potrebno z metlico ves čas mešati. 

Ko postanejo kroglice prozorne, odstavimo puding z ognja, vmešamo kokosovo moko, med ali kakšen drug sladki nadomestek in vlijemo tapiokin puding v posodice. Med ohlajevanjem se bo puding še zgostil. 

Puding lahko postrežemo še nekoliko topel ali hladen. 
Nam najljubši je še malo topel puding s hladnim sladko-kiselkastim sladoledom. 

Sladoled sem pripravila iz zamrznjenega ananasa in banane. Ananas da tisti kiselkast okus, banana pa sladkobo in kremasto konzistenco. Sladoled je pripravljem z aparatom Yonnanas, ki je pri nas postal nepogrešljiv član, saj je sladoled z njim pripravljen samo iz čistega sadja, kremast in gotov v pičlih 5 minutah. 

Puding iz tapioke z dodanim okusom kokosa je po tem postopku čudovito svilnat, čisto nič sluzast in kljub vsej količini dodanega kokosa, ko bi človek pomislil, da ga bo preveč, ima puding samo mili okus po kokosu. Sladoled iz ananasa in banane pa vse skupaj samo še dvigne. Enkratno. Mi smo ga zmazali "dok si reko keks". 
"Mama, nič ga ni več?"
"Bo, kmalu spet na sporedu."

Piščanec je pri nas zakon. Vsaj dvakrat na teden ga jemo v takšni ali drugačni obliki. Meni sicer že nad ušesa gleda ven, vendar bi ga moji jedli, če bi lahko, tudi za sladico. In zato smo piščanca izbrali za glavno jed 2. adventne nedelje. Nadevali smo ga s črnim kruhom, semeni in jabolkom. Čeprav se nadev piščanca smatra za prilogo, smo se odločili, da bomo zraven pripravili še odlične štruklje z rdečim zeljem. 

Ponavadi, ko kupiš celega piščanca, dobiš zraven še srček, želodec in jetra. Zato sem srček in želodček porabila za juho. Prepražila sem ju s čebulo in nato dokončala po receptu za kremno juho iz hokaido buče, ki jo nadete med RECEPTI, Kosila in večerje.

Piščanca s hrustljavo kožo in vseeno sočnega, lahko pripravimo tudi doma. 

Sestavine za nadevanega piščanca:

3 kosi črnega kruha 
1 jajce
2-3 žlice semen
1/2 večje čebule
2 stroka česna
sol
sveže zmlet poper
peteršilj
cca 1 dcl mleka
1 manjše jabolko

cel piščanec
mleta rdeča paprika
2 žlici kečapa
sol
sveže zmlet poper
provansalska zelišča
rastlinsko olje

Na olju prepražimo sesekljano čebulo in česen. Nato dodamo na kose raztrgan črn kruh in na koncu še semena ter vse skupaj na hitro popražimo. Sestavine za nadev nekoliko ohladimo, nato solimo, popramo, dodamo razžvrkljano jajce in mleko. Maso z rokami dobro pregnetemo in pustimo kakšno uro v hladilniku, da se vse skupaj prepoji in zmoči. 

Piščanca operemo in nadevamo do 3/4 z nadevom. Na koncu v piščanca potisnemo še 1 celo, manjše jabolko in piščanca z dretom ali debelejšim sukancem zašijemo. Lahko uporabimo tudi zobotrebce, vendar se bo masa med peko še nekoliko napihnila in obstaja možnost, da zobotrebci ne bodo prenesli pritiska in bodo popokali. Nadev z jabolkom pa posledično silil ven. 
V piščanca vtremo zelišča, premažemo s kečapom, oljem in ga pečemo v pekaču z mrežico na 160 stopinj, vsaj 1 uro in pol, na najnižjem izvodilu, pri nastavitvi pečice: žar, ventilacija. Če je piščanec velik, podaljšamo čas peke. Pri peki piščanca na mrežici, vroč zrak enakomerno kroži okrog piščanca in tako se piščanec tudi enakomerneje speče. Poleg tega je pa koža z obeh strani lepo hrustljava. 

Rdeče zelje ne samo, da paše zraven perutnine, ampak je sploh zdaj pozimi čudovito orožje imunskega sistema, saj vsebuje veliko selena, brez katerega naše celice ne bi mogle živeti. Poleg selena najdemo v rdečem zelju vitamin B3, ki skrbi za dobro razpoloženje, folno kislino, vitamin C in cink. Zaradi velike količine vlaknin, rdeče zelje razstruplja vsebino črevesja, obnavlja črevesno služnico in floro. Strokovnjaki mu predpisujejo še, da znižuje krvni tlak, odstranjuje vodo iz telesa, pomaga pri hujšanju, pospešuje nastajanje sperme, pospešuje delovanje ščitnice, daje celicam energijo, poživlja delovanje možganov  in celo deluje pomlajevalno. Torej?

Sestavine za štruklje z rdečim zeljem: 

3 večji krompirji (cca 500 g)
cca. 150 g ostre moke
sol
1 jajce


1/2 čebule
1 dobra žlica sladkorja
sol
sveže zmlet poper
rastlinsko olje
1/4 glave rdečega zelja

Krompir damo kuhat, ga še vročega pretlačimo, dodamo moko, razžvrkljano jajce, sol in oblikujemo mehko krompirjevo testo. Testo damo za par minut počivat. Ta čas si pripravimo nadev iz rdečega zelja. 

Na olju svetlo prepražimo na drobno sesekljano čebulo, dodamo sladkor in pustimo par sekund, da karamelizira. Nato dodamo na tanke rezance naribano rdeče zelje, solimo, popramo in pokrito dušimo vse skupaj kakšnih 5 minut, da zelje postane mehko. Vmes večkrat premešamo. 

Dušeno zelje damo v višjo posodo in ga s paličnim mešalnikom grobo spasiramo. 
Krompirjevo testo razdelimo na dva dela, ga razvaljamo na dober cm debelo, naložimo s polovico zelja (robove pustimo prazne) in zavijemo v rulado. Testo ob strani stisnemo skupaj.

Enako ponovimo še z drugo polovico testa in zelja. 

Štruklje z rdečim zeljem dušimo kakšnih 8 minut nad soparo. Če nimate posode za dušenje nad soparo, zavijte štruklje v folijo ali krpo in jih kuhajte kakšnih 5 minut. 

Štruklje lahko zabelite s praženimi drobtinami. Nam so v tej kombinaciji ljubši brez drobtin.

Če nas je 1. adventno kosilo z morskimi sadeži stalo cca 20€, smo ga tokrat pripravili za manj kot 10€ oz. cca 2,5€/ osebo. Odlično in cenovno ugodno kosilo, ki ga lahko pripravite tako za Božič, kot silvestrsko pojedino ali drugo praznično kosilo. 

Ker se v adventnem času pri nas doma ponavadi pečejo piškoti v vseh možnih variacijah, smo tudi tokrat za sladico imeli piškote. Kakavove s cimetom po receptu: eno testo za različne piškote. 

Mehki čokoladno mlečni bonboni, ki jih otroku z veseljem ponudimo, saj ne vsebujejo umetni barvil, E-jev ali drugih ojačevalcev. Naredimo jih enostavno iz kvalitetnega kakava, mleka v prahu in medu. Ti bonboni, ker jih termično ne obdelujemo, vsebujejo precej hranilnih snovi, še posebej gre izpostaviti kalcij, ki ga otroci potrebujejo za zdrave in močne kosti. 
Predvsem pa lahko poudarimo, da vsebujejo veliko več kalcija in mnogo manj sladkorja kot ga vsebujeo razne "za malico primerne" razvade, ki jih oglašujejo po televiziji. 

Sestavine:

40 g temnega kvalitetnega kakava v prahu (ne, tisti v zrncih a la benko!)
40 g sladkorja v prahu
100 g dehidriranega mleka
120 g medu
ščep soli
ščep vanilije

žlica mehkega masla

Mleti sladkor še presejemo, da bo res tisti fino mleti in da ne bo v bonbonih čutiti pikic. 

Mleko v prahu sem uporabila od Pomurskih mlekarn, ker je res finega okusa. Lahko uporabite tudi posneto mleko v prahu, ki skorajda nima maščob, vendar so nekatere stvari guštičnejše, če je maščoba zraven. 

Vse sestavine dobro pregnetemo v veliiiko "čokolado", ki jo poljubno razrežemo. Ker obstajajo različne vrste medu, ki je bolj ali manj tekoč, po potrebi dodamo še mleko v prahu oz. če je masa pretrda, med. 

Čokoladne bonbone oblikujemo v željeno obliko. 

Bonbone zavijemo v papir za peko. 

Za prazničnejše vzdušje ali če bomo z bonboni obdarovali najbližje, jih lahko zavijemo tudi v celofan. 

Prva adventna nedelja je minila v znamenju morskih sadežev. Preprostih, pa vendar dovolj pestrih, barvitih jedi, ki bi jih lahko komot uvrstili na silvestrski ali novoletni menu, mogoče celo drugačno, netipično obarvano božično večerjo. Poleg tega je tudi cenovno ugodno. Zakaj pa ne?

Ko praznujemo, kosimo v krogu družine, si pri nas doma privoščimo "kosilo vse v  enem". Kaj to pomeni? To pomeni, da ne glede na to ali imamo toplo ali hladno predjed, glavno jed, … znosimo vsi skupaj vse jedi in pijačo na mizo, se vsedemo in potem skupaj jemo, klepetamo, nazdravljamo, dokler "vsega ne spraznimo". Torej brez vmesnega nepotrebnega vstajanja in dvorjenja. Radi jemo z guštom, tudi z rokami in prav nič nas ne moti, če je hladna predjed na vrsti kje vmes med 3. ali 10. "bajsom" glavne jedi. Vsak si vzame kaj in kdaj želi. 

Pripravili smo si: Kozice na žaru, hobotnico v solati in orade z žara. Namesto kakšne konkretne sladice smo z otroki dopoldne naredili vanilijeve piškotke. Vsak seveda s svojim najljubšim modelčkom in jih po kosilu ob kavici občudovali. "Glej, mama mojo žirafo!" Ok, atiju smo v njegovo četrtino testa dodali kokos, vendar so se piškotni nekako, hm, zaradi slabe organizacije "izgubili v sistemu". 

Sveže kozice je, če nisi doma ravno kje na Primorskem ali v Dalmaciji težko dobiti. Zamrznjenih ne maramo, tako, da nam ne preostane drugega, da kupimo že kuhane. Prodajajo jih v Šparu. Cena ni pretirana. 1,80€ je prišla manjša vrečkica s kozicami - ravno dovolj za nas štiri. 
Ker smo imeli za glavno jed orade, ki smo jih pekli na žaru v pečici, smo zadnjih 5 minut peke, kozice samo dodali na mrežico k ribam. 
H kozicam lahko postrežete kakšno fino omako iz majoneze, avokada in limone. Mi obožujemo našo fino zeliščno omakco. To isto omako potem uporabimo še na ribah.  

Hobotnico v solati obožujemo vsi. Mislim, da so otroci še bolj nori nanjo kot midva. Radi jo naredimo z izdatno količino dobrega oljčnega olja in limon. Nekaj najboljšega je, ko lahko s kosom belega primorskega kruha pomacaš vse tiste sokove. 
Če imate možnost kupite celo hobotnico, jo zamrznite, odtalite in potem skuhajte. Tako bo hobotnica lepo sočna in nič žilava. Mi se vsake toliko zadovoljimo (sploh, ko je solato potrebno narediti na hitro; beri ni časa za drugo) s hobotnico  iz konzerve. Moram povedati, da je čutiti razliko med okusoma, vendar spet ne toliko, če niste ravno neki hudi gurman. Izbirate lahko med tisto v oljčnem olju ali v rastlinskem olju. Cena: 2€/konzervo. Mi smo uporabili dve.

Sestavine:

2 konzervi hobotnice
1  manjšo na drobno narezano  čebulo
1/2 konzerve koruze
razpolovljen češnjev paradižnik (cca 10 komadov)
pest oliv (zelene ali črne)
šopek sesekljanega peteršilja
solni cvet
sveže zmlet poper
iztisnjen sok 1-2 limon
vsaj 1 dcl kvalitetnega oljčnega olja
sveži listi bazilike

Vse sestavine v posodi premešamo in pustimo kakšnih 5 minut, da se vsi okusi in sokovi med sabo premešajo. Pri oljčnem olju ne šparajte! Nikoli ga ni preveč. Nekateri še dodajajo drugo zelenjavo - mi imamo raje hobotnico v solati in ne solato s hobotnico. ;)
Če imate viška kozic, jih nekaj komot položite na solato. Solata bo zaživela v novih dimenzijah. 

Naša glavna jed. Cca 3 štiristo gramske, že očiščene orade so nas stale 12€. Lahko izberete tudi Pagarja, ki je precej cenjša riba in zame osebno podcenjena, saj je njegovo meso prav tako zelo okusno in je dobra zamenjava za dražjo orado. 

Sestavine: 

3 večje orade ali druga vrsta bele ribe
sol
sveže zmlet poper
oljčno olje
po želji kakšno mediteransko zelišče
žlica moke (ki jo tudi komot izpustite)

Orade očistimo, obrišemo s papirnato servieto ter solimo in popramo. Zame orada ne potrebuje nobene druge začimbe. Sploh, če imate ta privilegij in si lahko pripravite divjo orado. Razliko med divjo in tisto v ribogojnici vzgojeno, poznate? O tem smo pisali tukaj. 
Za dobro orado, pečeno na žaru v pečici, potrebujemo globlji pekač z mrežico. Mrežico z oljčnim oljem pred peko naoljimo, da se nam koža orade ne prilepi nanjo. 
Po že začinjenih ribah, na tanko potresemo moko, ki bo dala oradi hrustljavo skorjico. Lahko pa ta del komot izpustite in po oradah pokapljate le oljčno olje. 
Orade pečemo v pečici na žar varianti nekje 20-30 minut (odvisno od velikosti) na 200 stopinj. Vmes orade obrnemo. Če imate globok pekač, zaradi kroženja vročega zraka tudi pod ribami, obračanje le-teh na polovici pečenja, ni potrebno. 

K morskim jedem najraje postrežemo fino zeliščno omako, ki v bistvu ni nič drugega kot tržaška omaka, kateri dodamo svežo, nasekljano baziliko. Podrobnejši recept najdete zgoraj med RECEPTI, Kosila in Večerje ali kliknete na z modro barvo označeno omako.

Čeprav nekako k morskim jedem najbolj paše bel primorski kruh, smo se mi odločili za sveže pečen črn rustika kruh. 

S kruhom pomazano prvo adventno - malo drugačno kosilo, nas je koštalo manj kot 20€ (2 odrasla + dva 7-9 letna otroka). Torej manj kot 5€ na osebo.  Z izbiro druge bele ribe, recimo pagarja, bi se cena razpolovila. 

Čokolada. Karamela. Oreščki. Toffifee? Lahko bi bil, če pecan zamenjamo s praženim lešnikom in postopek   oblikovanja malo obrnemo. Navodilo za pripravo tistih pravih Toffifeejev se nahaja čisto spodaj. Postopek je zelo enostaven, če imate modelčke ali kakšno staro "škatlico" že pojedenih original Toffifeejev. 

Čokoladice pa lahko naredimo tudi z "našimi" orehi. Vendar pri izbiri orehov bodimo izbirčni. Izberemo mlade, če se le da, oziroma orehe, ki ne grenijo. 

Čokoladke lahko komot oblikujejo otroci. O, ja to bodo še s kakšnim veseljem naredili. Mogoče ne bodo popolni kot Toffifee, bodo pa bolj domači, rustikalni kot naši na sliki. In tudi takšni so čudoviti, vsak je nekaj posebnega in pomembno je le, da so enako slastni. Le kuhanja karamele naj se loti odrasla oseba, ker je zadeva zeloooo vroča in zato za otroka prenevarna. 

Sestavine:

1 vrečkica ameriških oreščkov pecan (kupila v Lidlu)
karamela z okusom kave (ali brez)
čokoladna kuvertura ali čokolada za obliv 

cimet ali
kardamon ali
zvezdnati janež ali
čokolada

Karamelo naredimo po receptu za karamelni Toffee iz 150 g sladkorja, s tem, da v smetano dodamo žličko kave in ko jo segrejemo in preden vlijemo v karamelo, vse skupaj skozi krpo precedimo. Lahko dodamo tudi espresso, vendar se takrat čas kuhanja karamele vsaj podvoji, saj mora vsa tista odvečna voda najprej izhlapeti. 
Karamelo ohladimo, da se na pol strdi in jo nato z žličko nanesemo na hitro popražene oreščke. 

Čokoladni preliv oz. kuverturo stopimo nad soparo in jo z žličko nanesemo še na karamelo. V primeru, da je čokolada prevroča, malo počakamo, da se ohladi in nam ne stopi karamele. S čokolado lahko popolnoma prekrijete karamelo in oreščke. Moji otroci so se odločili za bolj "domače" oblivanje - padi kamor hočeš. :)))

Tik pred tem, ko se čokolada popolnoma strdi, po vrhu naše čokoladne še po želji in okusu začinimo oz. okrasimo. 

Če imate modelčke, se lahko igrate in naredite pravi Toffifee ali minjone polnjene s karamelo in oreščki. 

Za karamelne minjone počakajte le, da se karamela malo bolj strdi (lahko jo kuhate dlje časa, da bo lažje), oblikujte iz karamele kroglice in vanje potisnite pražene lešnike. Vse skupaj potisnite v modelček, ki ste ga nekje do polovice napolnili s stopljeno čokolado. 

Za Toffifee, v okrogel modelček nalijte karamelo in ko se karamela začne trditi, z žličko naredite vanjo jamico, v katero položite pražen lešnik in ga nato zalijete s stopljeno čokolado. Vse skupaj v hladilniku ohladite, da se karamela strdi in čokoladke lažje odstranite iz modelčkov.

Keber. Ne, keber ni fižol! Ok, je. Ampak ker je njegov okus tako drugačen od ostalega fižola, spominja me namreč na kostanj, ki ga obožujem, je zato zame keber veliko boljši, ga bolj cenim. Znam si ga samo tako skuhati in ga jesti ob gledanju televizije.

Kaj je keber? Eni mu pravijo laški fižol, drugi turški fižol, tretji karanton, šurkavc, žohar, …Gre za precej staro sorto fižola, ki tudi dozori najkasnje - pozno v jesen. Jaz se ga ne morem učakati. Pozno v november lahko kupimo prvo suho seme. Zaradi kosmatih in hitro olesenelih strokov, le-ti niso tako uporabni v kulinariki, je pa zato zrno, vsaj zame, toliko bolj navdušujoče. 

Keber je odvisno od prsti in sorte lahko vijolične, bele, rjave barve in posut s črnimi pikicami. Je precej bolj mesnat, večji  od drugih sorodnikov in ima tudi debelejšo lupino, ki jo težko razkuhamo. Zato suh keber pred uporabo namakamo vsaj 12 ur. Najboljše čez noč, zjutraj zamenjamo vodo in ga pustimo še malo v sveži vodi do uporabe oz. kosila. Keber kuhamo približno 45 minut. Tako se izognemo napenjanju in spuščanju plinov. Če imate svež keber, le-tega enostavno zamrznete in potem je uporaba veliko hitrejša, saj predhodno namakanje ni potrebno. Enostavno zamrznjen keber damo v kakšno enolončnico, joto, ričet in skuhamo skupaj s preostalimi živili. 

Fižol je bogat z nukleinskimi kislinami, kar pomeni, da je uspešno pomlajevalno sredstvo, beljakovine pa odpravljajo utrujenost, razdražljivost, boljšajo koncentracijo, pomagajo pri prebavnih motnjah - nas torej poživijo. 
Poleg beljakovin in nukleinskih kislin vsebuje fižol oz. keber tudi veliko mangana, ki poskrbi recimo za krepitev las, železa, kalcija, kalija in različne vitamine B. Zato mu predpisujejo tudi terapevtski učinek pri krepitvi srca in ožilja ter odvajanja vode iz telesa. 

Keber v solati obvezno pripravim z bučnim oljem in čebulo. Tako sem ga tudi kot otrok največkrat jedla. 

Sestavine: 

fižol keber
1 manjša čebula
bučno olje
 sol 
sveže zmlet poper
jabolčni kis

Čez noč namočen keber splahnemo s čisto vodo in ga kuhamo približno 45 minut do mehkega. Dodamo na tanke rezance narezano čebulo in zabelimo z bučnim oljem. Dodamo še kis, sol in poper ter solato premešamo. 
Če vam kaj ostane solate s kebrom, je nikar ne zavrzite, saj je keber v solati odličen tudi drugi dan. Jaz ga ponavadi potem pripravim v solati, v kombinaciji s svežim zeljem. Lahko ga pa vmešate tudi v kislo zelje in ponudite kot toplo prilogo. 

Sestavine:

1/2 glave belega zelja
keber
bučno olje
kis
sol
poper

Če v solati z zeljem uporabim ostanke fižola iz prejšnjega dne, čebulo odstranim in uporabim samo keber. 
Zelje narežem na tanke trakove, dodam keber in zabelim. Z bučnim oljem seveda. 

Keber v solati z redkvico je prav tako super kombinacija. Spet na bučnem olju seveda. 

Pečen keber kot priloga meni najbolj paše zraven kakšne svinjske pečenke, pečenega odojka, lahko jo pa jemo tudi kot samostojno jed, če med keber dodamo na koščke narezano slanino oz. vegetarijanci - brez slanine. 

Sestavine:

keber
1 manjša čebula
mleta rdeča paprika
sol
sveže zmlet poper
panceta ali kakšna dimljena rebrca
zajemalka jušne osnove ali omake v kateri se peče pečenka

Tisti, ki imate radi karamelo, zagotovo poznate te bonbone. Toffee! Tako radi se zalepijo na zobe, pa vendar, ko jih malo premečemo v ustih, ko se segrejejo in se začnejo topiti, so tako dobriii. Jaz jih obožujem.  Evo, sem dobila kar usta polna sline. 

Sestavine: 

150 g sladkorja
50 g masla
120 ml sladke smetane
cca 120 g ticino mase ali marshmallow fondanta

Sladkor stopimo v karamelo. Med tem ko se sladkor topi nikar ne mešamo, ker se bo sladkor ujel na žlico ali rob posode in nazaj kristaliziral. Ko vidimo, da se sladkor začne topiti, kozico samo malo zibajmo gor in dol po plošči, dokler se sladkor popolnoma ne stopi. 

Pekač mer 16 x 26 cm (največ!) premažemo z maslom ali oljem in nanj prilepimo papir za peko.  Zgornja slika je sicer nastala pri izdelavi karamel, tako, da ne upoštevajte obliko pekača. Dodana je zaradi boljše predstave, kako "prilepimo" papir za peko na pekač. Jaz uporabim manjši, keramični pekač za te Toffee-je. 
Posebej v mikrovalovki (ali na štedilniku) segrejemo sladko smetano s čim več mm% skupaj z maslom. Maslo se mora v smetani stopiti. 

Ko se sladkor popolnoma stopi oz. karamelizira, dodamo previdno in počasi segreto smetano z maslom in mešamo. Karamelo kuhamo še kakšnih 10 minut, da se karamela zgosti. Vmes ves čas mešamo. Pazimo, ker je zadeva zelo vroča. Karamela mora ves čas fajn vreti. 
Zdaj pa odvisno od vrenja oz. temperature, ki jo doseže karamela, je odvisen čas kuhanja. Lahko je to 10 ali 15 minut. To pa dosežemo s prakso, če nimamo termometra. Ko boste videli, da je zadeva že precej gosta, da se mehurčki "fajn vlečejo", je "kuhana". 

Karamelo vlijemo previdno v pekač (nikakor plastičen, ker ga bo stopilo) in počakamo kakšne pol ure, da se karamela ohladi in nekoliko strdi. Vendar karamela še vedno mora biti lepo elastična za upogibanje. 
Karamelo vred s papirjem za peko previdno vzamemo ven iz pekača. V enakih merah in še po možnosti tanjše razvaljamo fondant.  

Fondant položimo na karamelo, narahlo z valjarjem pritisnemo in robove obrežemo.

Karamelo s fondantom po dolžini (daljši stranici) na tesno zvijemo v rolo. Nato jo za kakšnih 10 minut damo v hladilnik, da se naša rola malo stisne. Tako jo bomo lažje rezali. 

Toffee razrežemo na 0,5 cm debele kolute, jih za par minutk shranimo v hladilniku, da se malo strdijo. Tako bo tudi zavijanje lažje. 

Toffee bonbone tesno zavijemo v celofan, da ne pride zraven zrak. Zrak namreč izsuši fondat in v tem primeru bi odstopil od karamele. Sicer pa pri nas to praktično ni mogoče, saj prehitro zmanjkajo. Najboljše, da uporabite tanek celofan, ki se fajn mečka, da Toffee-je res ob straneh stisne. 

Previdnost pri zavijanju velja posebej, če boste te luštne Toffee-je uporabili za darilca. 

Bonbone hranimo v hladilniku, v posodi, ki se neprodušno zapre ali v zip vrečki. Če jih takoj ne pojemo, seveda. Tako bodo bonboni še naprej ostali lepo mehki in se ne bodo izsušili. 

Če želite kavni okus, dajte v toplo smetano žličko dobre kave. Recimo Illy. Premešajte, nato pa vse skupaj dobro odcedite skozi krpo, da ne bo v karameli kavnih zrnc. 

Po treh letih peke kruha, skoraj noben kruh ni več enak prejšnjemu. Kombinacije mok, razmerja, dodatki so različni iz tedna v teden. In ta kombinacija kruha iz črne in ržene moke v rustikalnem videzu, je trenutno pri nas "In" oz. zmagovalna.  Sploh zdaj, ko smo nabavili kamen za v pečico, na katerem je peka kruha (in pice) dobila nove dimenzije. Počutim se že kot pravi kruhopek. :))) 
Kamen za kruh sem kupila v trgovini Gorenje, cena je bila 47€, kar se mi zdi zelo sprejemljivo in primerljivo s kakšnim  malo boljšim pekačem ali ponvijo. Skratka, kamen je vreden denarja in četudi ne pečete kruha doma, je pica na njem izredno hrustljava - kot tista iz krušne peči. Sicer vidim, da je na linku, ki sem ga označila malo višja cena, zato se splača pogledati še v kakšno drugo trgovino. 

Sestavine:

300 g črne moke
200 g ržene moke
370 ml fajn tople vode
1 dobra žlička soli
ščep sladkorja
1/2 kocke svežega kvasa

V posodo presejemo črno in rženo moko, naredimo jamico in vanjo vlijemo toplo vodo. V jamico nadrobimo pol kocke svežega kvasa (s suhim kvasom ne bo enako), ščep sladkorja in počakamo 5 minut, da se naredi kvasec. 
Ko je kvasec narejen, dodamo dobro žličko soli in testo omesimo. Testo bo precej lepljivo in mehko. 
Posodo s testom pokrijemo s krpo in na toplem vzhajamo kakšno uro. Jaz dam skledo kar na topel radiator.
Vzhajano testo narahlo omesimo na pomokani površini, oblikujemo hlebček, ki ga po vrhu z vlažnimi rokami navlažimo. Nato testo z večih strani narahlo potegnemo navzven in te "nategnjene" dele površno lepimo v sredino, na vrh hlebčka. 
Pečico ogrejemo na 220 stopinj. Hlebček vzhajamo, samo, dokler se ne segreje pečica. Vmes lahko še parkrat na hlabčku naredimo vogale in jih prilepimo na sredino. Tako se bo med peko hlebček nekoliko razprl in dobil efekt razpokane in hrustljave skorje. Ta je nam najboljša.

Kruh pečemo na 220 stopinj kakšnih 45 minut. Ker jaz pečem kruh na kamnu, se ne more zgoditi, da bi na dnu bil hlebček črn - osmojen. Na vrhu je pa skorjica lepo hrustljava zaradi višje temperature. 
Če nimate kamna preverite po kakšnih 35 minutah, če je hleb že pečen. enostavno na njega potrkate in če votlo zadoni, je pečen. 

Jaz v pečico ne dodajam posode z vode, niti ne zmanjšujem temperature.