Kako shraniti kostanje, da ti ostanejo dlje časa sveži?

Toliko kostanjev kot jih je letos bilo, že dolgo ne. Kako jih shraniti, da bodo zdržali dlje časa in da bodo čim bolj sveži, torej skoraj taki, kot takrat, ko jih naberemo.  

Do zdaj smo nabrane kostanje običajno spekli v tednu dni, ostalo shranili v zamrzovalniku. Ampak na tiste v zamrzovalniku smo kaj hitro pozabili oz. se nanje spomnili tam okrog novega leta. Saj so ti zamrznjeni fini. Ker drugih ni, so odlični! Ampak to ni to. Pa sem se odločila, da preizkusim več različnih variant shranjevanja.

Moj preizkus se je začel 3 tedne nazaj, ko so na tla padli prvi kostanji. Ocenila sem jih od 1-10, po 3 tednih shranjevanja.
​
Pripravljeno v sodelovanju s Status izvirni pripomočki.

Saj veste, da tisti, prvi kostanji, ki padejo z drevesa in jih takoj naberemo, niso tako dobri oz. se ne lupijo lepo. Vsaj en dan morajo fermentirati oz. počivati, preden jih spečemo. 

Kako pa je s shranjevanjem?

Shranjujemo sveže nabrane kostanje, tako kot vse drugo. Dlje časa neka zelenjava, kruh itd. leži, slabši bo rezultat shranjevanja. Če shranimo star kruh v zamrzovalnik, bomo starega odmrznili. Če shranimo svežega, bomo dobili svežega, tudi ko se odmrzne. Enako je z zelenjavo, sadjem in tudi s kostanji. Shranjujemo vedno sveže nabrane kostanje. 

Testirala sem različne načine shranjevanja kostanjev, načine, ki sem jih našla na spletu, načine, ki so mi jih priporočali ali sem kako drugače izvedela zanje.

​Različice shranjevanja kostanja: 

1. Sveže nabrane kostanje sem dala v lonec, počez natočila vodo, in kostanje, ki so takoj priplavali na površje (črvive), sem odstranila in se tako vsaj malo večji verjetnosti znebila razmoževanju črvov. 

Te kostanje sem potem razdelila na 2 dela in jih shranila: 
a) v hladilniku
b) na sobni temperaturi na pultu

Kostanji shranjeni v hladilniku (a) so bili odlični kakšen teden dni. Potem je stopnja kvalitete iz dneva v dan padala. 
Kostanji, hranjeni na sobni temperaturi (b), so že drugi dan postali spremenjeni, tretji, četrti dan je že vidno zunanja lupina odstopila od mesa. Sušili so se. 

c) sestrična je kostanje (iz istega kostanja, nabrane isti dan) hranila zunaj v košari. Pomeni, da je bilo dovolj vlage, da se ne bi smeli hitro izsušiti. Po dveh tednih, ko smo imeli pri njih piknik, so sicer kostanji bili okusni, vendar je kožica že odstopila od mesa. Po 14 dneh hranjenja kostanjev zunaj, v zračni košari, na vlagi, je bil rezultat podoben mojim, po treh dneh hranjenja na sobni temperaturi oz. nekje po tednu in pol v hladilniku.

Zaključek:

a) kostanji odlični do max. 10 dni
b) kostanji odlični samo 2 dni
c) kostanji odlični do 10-14 dni 

Skoraj noben kostanj v vseh treh primerih ni bil črviv. Pomeni, da metoda odstranjevanja črvivih kostanjev z vodo deluje.
​Okus: sladek, poln

Ocena:
​a) 5
b) 3
c) 7
​

2. Shranjevanje v zamrzovalniku, katerega sem se posluževala do sedaj. Sveže nabrane kostanje sem takoj vakumsko zapakirala in jih shranila v zamrzovalniku. Leta sem jih različno shranjevala v zamrzovalniku: 

a) zarezane in kar tako pakirane v vrečki 
b) nezarezane in kar tako pakirane v vrečki
c) sveže vakuumirane in nezarezane

Zaključek:
Kostanji, ki sem jih zvakuumirala in nato zamrznila so ohranili največ okusa oz. se niso navzeli drugega okusa iz skrinje.
​
Ocena:
a) 6
b) 7
c) 8
​

3. Sveže nabrane kostanje sem vakumsko zapakirala. 

a) kostanji pri katerih sem prej s testom vode odstranila črvive kostanje (mala vrečka)
b) sveže nabrani kostanji, zapakirani na drugi dan brez testa z vodo (večja vrečka)

Po približno 6 urah je vakuum zaradi fermentacije kostanjev popustil. Na kostanjih so, kot je za vsak gozd značilno, prisotne številne in raznorazne glive, bakterije, ki poskrbijo za fermentacijo. S fermentacijo vsa živila postanejo lažje prebavljiva, bakterije proizvajajo razne probiotike, mikroelemente, predelajo beljakovine, da jih naše telo lažje izkoristi. In enako velja tudi za mikroorganizme na kostanjih. Ti mikroorganizmi za svoj razvoj potrebujejo kisik in vlago. Problem je, ker so na kostanjih poleg dobrih bakterij prisotne tudi slabe glive in bakterije. In slabe se hitreje razmnožujejo kot dobre. Sploh, če so pogoji odlični. In zato sem v eno vrečko dala sveže nabrane kostanje, v drugo pa malce vlažne, ker je bil delan test z vodo. 

Po 12, 24 urah sta bili vrečki že tako napihnjeni, polni CO2-ja (stranski produkt pri fermentaciji), da sem mislila, da bosta eksplodirali. 

Ko sem že hotela vrečke odpreti, sem se spomnila, da mi je enkrat nekdo rekel, da so vsi ti italijanski maroni, ki jih dobimo k nam septembra ali jih najdemo čez celo leto v trgovinah, tretirani s CO2-jem. Zakaj? Ker s CO2-jem, uničijo črve, mikroorganizme, da bi se naprej razmnoževali. Torej sem napihnjeni vrečki pustila pri miru in upala, da se črvi in drugi mikroorganizmi zadušijo od lastnega "dreka". Shranila sem ju na varno v temen prostor. Da če eksplodira, da mi rafal kostanjev česa ne poškoduje. V vrečkah se je nabralo tudi nekaj "rose", ampak ne preveč. V manjši več.

Po dobrem tednu dni, so vrečke začele "popuščati". Pomeni, da niso bile več tako napihnjene, kot balon, ampak so se začele "prazniti". Verjetno znak, da so dobre bakterije, ki so poskrbele za fermentacijo pocrkale. 

Zaključek:

a) Kostanji iz male vrečke, kjer je bilo več vlage, zaradi tega, ker sem s testom z vodo črvive kostanje odstranila, so po treh tednih skoraj splesnili. Načela jih je gniloba. Vrečko s kostanji sem lahko samo zavrgla. Predvidevam, da so splesnili tudi zato, ker sem s površine kostanjev sprala večino dobrih bakterij, glive se pa bolj zažro v lupino in obstanejo.

​b) Kostanji iz vrečke po treh tednih izgledajo, kot če bi jih danes nabrala. Lupina je čvrsta, ravno prav vlažna, meso je belo, čvrsto, sladko, okusno. In ker je stekla fermentacija, predvidevam, da tudi lažje prebavljivo. Noro! Črvov skoraj ni. Torej se niso razmnoževali. Ostali so verjetno samo tisti, ki sem jih črvive že zvakuumirala. In ker  kostanjev nisem oprala, z njih sprala dobrih bakterij, predvidevam, da so dobre bakterije premagale slabe. 

Ocena: 
a) 1
b) 10

4. Blanširani kostanji

a) vakuumirani in shranjeni na sobni temperaturi (blanširani 10 minut)
b) shranjeni na sobni temperaturi (blanširani 10 minut)
c) vakuumirani in shranjeni v hladilniku (blanširani 5 minut)

Predvidevala sem, da če kostanje segrejem do vrenja, da črvi in mikroorganizmi, ki bi povzročili fermentacijo, pocrkajo. Prvo rundo sem jih segrela do vrenja in jih še malo pustila (vse skupaj 10 minut), drugo rundo sem samo segrela do vrenja (torej brez kuhanja, vse skupaj 5 minut).

Zaključek: 

a) po treh tednih so enaki, kot tisti, ki sem jih hranila na sobni temperaturi 3 dni. Kožica je malce odstopila, vendar nič pretirano. Meso je lepo belo, črvsto. Še vedno se odlično spečejo na žaru. So bolj sladki. Zaradi vakuuma se torej niso toliko izsušili, okus se ni spremenil, črvi so zaradi temperature pocrkali in tako se niso imeli možnosti razmnoževati.

b) Kostanji so popolnoma enaki kot tisti, ki jih nisem blanširala in jih sveže pustila na sobni temperaturi. Le, da se črvi niso mogli več razmnoževati. Drugače pa lupina je precej odstopila. 

c) Odlični. Zaradi blanširanja se jim lupina sicer ne sveti kot sveže nabranim ali tistim pod točko 3.b. , drugače so pa lepo sladki, črvi se niso razmnoževali, kostanji se lepo spečejo, enostavno zarežejo in predvidevam, da bodo taki ostali tudi še po parih tednih ali bodo mogoče zdržali celo do novega leta. 

Ocena:
a) 7
b) 2
c) 9,5 

Nekje sem prebrala, da ponekod v Italiji marone najprej pustijo zunaj na hladnem, da steče fermentacija, nato jih pa potopijo za teden dni ali več v hladno vodo. In potem kao taki zdržijo do naslednje sezone.

Pa sem poskusila. Najprej sem zavrgla vse tiste, ki so priplavali na površje, potem jih pa pustila namakati. Po enem tednu je zadeva začela "gniti". Verjetno je bilo pretoplo. 

Okus po gnilobi, niti slučajno niso bili dobri ti kostanji. Najslabši. Ogabno!
​
Ocena: 1 
​
​

Še rezultat v sliki po 3 tednih:

Po treh tednih testiranja so torej zmagali kostanji, ki sem jih sveže shranila v vakumu. Po treh tednih so izgledali in se okušali kot sveže nabrani. Očitno CO2 in vakuum naredita svoje. 

Ker pa želim, da so kostanji odlični še dlje časa, sem se odločila da večino kostanjev shranim po 4.c različici. Nekako se mi dozdeva, da bodo v teku na dolge proge zmagali tisti iz 4c. Ker niso tako mokri znotraj v vrečki in obstaja manjša verjetnost, da sčasoma le splesnivijo. Ne vem. Ta dva bom naslednje leto še enkrat testirala bolj dolgo.

No saj, če bi imela dovolj velik hladilnik, da shranim vse tiste vrečke iz 3b, bi jih vsekakor nekaj tudi tako shranila na dolgi rok. 

Kako spečemo kostanje v pečici, da se ti fajn olupijo?

Tule: V pečici pečen kostanj
​