 Zgodba o tem, kako recept Prekmurske gibanice potuje na Nizozemsko, se je praktično začela z osebnim povabilom nizozemskega ambasadorja Pietra Jana Langenberga na pokušino tipičnih nizozemskih jedi, ki jih je demostriral sam veliki kuharski mojster in TV zvezdnik, Chef Rudolph van Veen. Seveda sem tako kot se za veliko občudovalko spodobi in vsa iz sebe porabila precej dni v tednu, razmišljajoč, kako se predstaviti Rudolphu, katera vprašanju mu postaviti na intervjuju ipd. Možnost postavitve vprašanja chefu Rudolphu sem dala tudi vam, bralcem bloga, in zato se vam moram najprej opravičiti, tega namreč nisem izpeljala. Dobila sem precej vaših vprašanj, vendar sem se v zadnjem dnevu pred dogodkom odločila za drug pristop.  Osebno povabilo Kot prava prekmurka seveda na prvi obisk, srečanje ne morem priti praznih rok. Tako sem se tik pred zdajci odločila, da je to idealen trenutek, da namesto klasičnih vpašanj na intervjuju raje predstavim našo odlično prekmursko gibanico Nizozemski. Zakaj bi spoznavali mi samo njih, če lahko oni tudi nas?  In potem je nastala dilema. Namreč, toliko kolikor je gospodinj v Prekmurju, toliko je verjetno različnih receptov za to odlično nacionalno kulinarično specialiteto. In kateri recept izbrati in predstaviti? Tradicionalno certificirano recepturo ali več kot 100 let star recept naše prababice ali tisto, katere okus je meni najdražji? Naša prababica namreč strogo zagovarja dejstvo, da je Prekmurska gibanica brez jabolk oz. pravi, da so bile te dodane kasneje, zaradi sočnosti. Pravi, da je umetnost peke gibanice ravno v tem, da znaš narediti gibanico sočno tudi brez jabolk.  Tako sem se v petek odpravila k moji mami in sva jo "zgubale" oz. sestavile tako kot vedno: po najino. :)) O receptu za mojo prekmursko gibanico bo tekla beseda v naslednjih dneh. Gremo nazaj na dogodek in na vse Uau-e!, ki sem jih bila deležna. Uau št. 1: Ob prihodnu v rezidenco nizozemskega ambasadorja, me je najprej facinirala arhitektura rezidence. Uau! Uau št. 2: Preprostost in dostopnost ambasadorja, gospoda Pietra Jana Langenberga, ki nas je sprejel v svoj dom z velikim nasmehom in toplim pozdravom. Uau! Uau št. 3: Prijazno, ustrežljivo, vedno nasmejano osebje ambasadorja, s katerim si lahko sproščeno in mirno poklepatal o vsem mogočem in ki je bilo vedno ob pravem času na pravem mestu ter skrbelo, da je dogodek potekal sproščeno. Uau! 
Vse cvetlice, ki so nas na dogodku obkrožale, so bile užitne in smo jih gostje lahko pokušali, jedli in ne samo občudovali. Uau! 
Direktor podjetja Paradajz d.o.o., Dejan Šumak, za katerega lahko napišem, da se lahko ponosno nosi s svojo odlično znamko Lušt, je predstavil njihove luštne, dišeče paradižnike, ki rastejo v Prekmurju in ki so se več kot odlično dopolnjevali s predstavljeno nizozemsko kulinariko.  Po uvodnem pozdravu ambasadorja Pietra Jana Langenberga je sledil simpatičen pozdrav vedno nasmejanega kuharskega chefa Rudolpa van Veena. V svojem nagovoru nas je na zabaven način opomnil, kako pomembna je hrana, ki jo izberemo in zaužijemo, kako le-ta vpliva na naše občutke, čustva v različnih življenskih obdobjih. Kako si vedno zapomnimo, kam smo peljali ljubljeno osebo na prvo romatično večerjo, kam ob morebitnem razhodu, kje in kaj smo jedli ob posebnih trenutkih, … kako je vse povezano s hrano. Pravi, da najraje pripravlja enostavne jedi, jedi, katere sestavine so dostopne širom sveta, s katerimi lahko navdihne druge in da njegovih oddaj gledalci ne bomo samo gledali in zavzdihnil, ampak jih bomo tudi naredili oz. pripravili. To je njegov cilj oz. poslanstvo.  Pozdrav in nagovor nizozemskega ambasadorja Pietra Jana Langenberga Rudolph nam je najprej postregel s kremno špargljevo juho.  Sestavine: 3 šalotke 1 kg špargljev 10 g masla 5 jedilnih žlic moke sol sveže zmlet poper šopek drobnjaka mlet muškatni orešček 2 rumenjaka 200 ml mleka Šalotke drobno sesekljamo. Špargljem odrežemo vršičke in jih na kratko blanširamo ter prihranimo za dekoracijo. Preostali del špargljev narežemo na manjše koščke. V loncu segrejemo maslo ter prepražimo šalotke in šparglje. dodamo moko in mešamo, da se sestavine spojijo. Zalijemo z vodo, v kateri so se kuhali vršički: dodamo še toliko vode, da bo skupaj nekje 1,5 litra tekočine. Ko so šparglji kuhani, jih spasiramo v kremno juho. Solimo, popramo in dodamo mlet muškatni orešček. Zmešamo 2 rumenjaka in mleko ter dodamo k pasirani juhi. Kuhamo še nekje 5 minut oz. dokler juha ne zavre. Drobnjak na drobno sesekljamo. Juho serviramo z vršički špargljev in okrasimo z drobnjakom. Marinirani file lososa s pehtranovo sladko kislo omako:  Sestavine za file: losos rdeča čebula kumarica Sestavine za sladko-kislo marinado: 1 žlica sladkorja 2 žlici medu kis jušna osnova Sestavine za omako: 1 rumenjak 1 žlica gorčice 2 žlici sesekljanega pehtrana 2 žlici sesekljanega drobnjaka sol poper 1 žlica kisa 1-2 žlici belega vina 1 dcl zelenjavne jušne osnove Dekoracija, zelenjavna priloga: kumarica jabolko solata vejica peteršilja redkvica
Najprej sta z ambasadorjem pripravila sladko-kislo marinado. V lonec sta dala vse sestavine in pogrevala ter mešala, dokler se sestavine niso dobro povezale. Sledila je priprava filejev. Lososa narežemo na trakce približno pol centimetra debele. Obložimo jih z rdečo čebulo in kumaro. Kumarici prej odstranimo sredico s semeni in lupino. Rezine zavijemo in jih fiksiramo z zobotrebci. Marinado nekoliko ohladimo, vendar mora biti še vedno topla. Prelijemo jo preko zavitkov in po kakšnih 5 minutah zavitke lososa obrnemo v primeru, da marinada zavitke ne pokrije v celoti. Sledi priprava pehtranove omake. Vse sestavine v mešalniku enostavno obdelamo. Po kakšnih 10 minutah lososove zavitke vzamemo iz marinade, jih postavimo na krožnik in polijemo z marinado. Za dekoracijo vzamemo list solate, peteršilj, ju zvijemo v šopek, ki ga zavijemo v na tanko narezan trak kumarice. Odstranimo spodnji del solate. Spodnji odvečni del solate odstranimo. Po vrhu potrosimo narezano redkvico. Jabolko odrežemo in ga narežemo na 3 mm debele rezine, ki jih zložimo zvite v spiralo in z njo dekoriramo jed. Vaflji s karamelo so bili tretja tipična jed nizozemcev, ki nam je bila predstavljena.  Najprej nas je poučil, kako se pravilno naredi krhko testo. Moko vsipamo na pult, naredimo jamico in v sredino damo jajce, sladkor, cimet, na lističe narezano maslo in sol. Vse sestavine v sredini najprej z eno roko dobro pregnetemo in šele nato jih začnemo gnesti z moko in z obema rokama. Zakaj z eno roko? Bolj s praktičnega vidika, saj tako ostane druga roka čista za primer, ko moramo nujno seči po kakšni sestavini, ki si je nismo pripravili.
Sestavine: 250 g moke 1 jajce 3 žlice sladkorja ščep soli 120 g masla cimet Sestavine med sabo po zgoraj omenjenem navodilu omesimo v testo in ga damo zavitega v plastično folijo počivat za kakšne pol ure. Nato testo še enkrat pregnetemo, oblikujemo manjše kroglice, ki jih damo v pekač za vaflje ali palačinke pečt. pečemo na nekje 2-3 minutke. Po vaflju prelijemo karamelo in pokrijemo z drugim vafljem. Kot četrto jed smo poskusili Profiterole s sirom.  Sestavine: 100 ml vode 100 ml mleka 100 g masla 100 g moke 4 jajca Sirni nadev: 200 g kremnega sira 100 g sira z modro plesnijo kanček portovca 100 g naribanega sira na drobno sesekljan drobnjak sol poper Dekoracija: 100 g belega grozdja Pečico segrejemo na 210 stopinj. Za testo zavremo vodo, mleko, maslo in kanček soli ter dodamo moko. sestavine kratko pokuhamo na nizkem ognju, Odstranimo z ognja in vmešamo jajca enaga za drugim. Na papir za peko v pekaču s pomočjo vrečke za okraševanje nabrizgamo profiterole. Pečemo približno 20 minut do zlatorjave barve. Za sirni nadev enostvano vse sestavine zmešamo in ga damo v dresirno vrečko. Z nožem naredimo luknjice na spodnji strani profiterolov in jih napolnimo s sirnim nadevom. Nekaj nadeva damo še na vrh profiterola in ga dodatno okrasimo s polovičkami grozdja. Poffertjes ali mini palačinke  Sestavine: 200 g moke 200 g ajdove moke 1,5 čajne žličke pecilnega praška (ali suhega kvasa) 2 jajci 2 žlici sladkorja 75 g topljenega masla Vse sestavine zmešamo v testo in spečemo mini palačinke v ponvi. Po vrhu potrosimo sladkor v prahu in polijemo z nizozemskim sirupom.  Po predstavitvi nekaterih tipičnih nizozemskih jedi je sledilo fotografiranje, kramljanje z vedno nasmejanim Rudolphom. :))    Ena redkih sem pokukala tudi v kuhinjo. Uau! Ko bom velika, bom imela tako!
In končno sledila je predstavitev naše kulinarične posebnosti, prekmurske gibanice, Rudolphu.  
Verjetno ne rabim pisati, kaj se je dogajalo v meni, ko je Chef Rudolph z vilico šel v gibanico in si jo nato počasi in z vsemi plastmi ponesel v usta. Po petih sekundah smrtne tišine, je sledil: "mmmm" pa vzdih in spet: "mmmmmm …". Sem sprva pomislila, da je samo prijazen, ampak, ko se je lotil drugega kosa, se mi je odvalil en velik kamen. Seveda je takoj želel vedeti recept in morala sem mu obljubiti, da mu recept pošljem po elektronskem sporočilu. Uau! JEEEJ! Bila je odlična, enkratna, s hrustljavo zgornjo skorjico in mehko, sočno in toplo sredico, kjer so se prepletali vsi štirje okusi nadeva, to je maka, orehov, skute in jabolk. Rudolph je bil navdušen. In ko mi je 2x rekel: You are baking princess", verjetno ne rabim pisati, da sem v sebi ne samo skakala od veselja in ponosa ampak delala salte, prevale in bi ga najraje kušnila. Uau!  Rudolphovo mnenje o moji prekmurski gibanici je potrdil tudi šef restavracije Arboretum v Vočjem Potoku, Uroš Mijailović. Itak sem cela žarela od ponosa. Ko sem dobila pohvalo še od ostalih, da niso jedli še boljše, je bilo pa že prekičasto. :))) Uau! Le kako ne bi bila prekmurska gibanica dobra, poglejte to abstraktnost nadeva.
Globoko sem zajela zrak, se nasmehnila in ruknila en Aperolspritz.  Še nekaj utrinkov
 Prekmurska naveza Hvala vsem, ki ste ste kakor koli imeli prste vmes za to enkratno in nepozabno doživetje. Uau!
0 Comments
Leave a Reply. |
to sem jaz, Urška220 STOPINJ POŠEVNO naša kuhinja, ki je vedno odprta. Arhiv
October 2025
|
