Pečena buča

Meso pečene buče se mora z žlico postrgati

Vsako leto, jeseni, ko pečem bučo, me njena sladkoba odnese 30 let nazaj, v Strehovce, na domačijo moje babice in dedka. Babica je sicer tam, v zgornji omarici, vedno imela kakšen paket napolitank za nas vnukinje, ampak bolj kot omarice z napolitankami se jaz spomnim starega štedilnika na drva z veliko železno ploščo. Na tej plošči sva si s sestro ali pekli sveže testo za mlince, ki je hitreje zmanjkovalo, kot se je uspelo razvaljati, ali gobe (katerih se nikakor ne morem spomniti imena, so pa klobuki noro dišali). 

V "redlinu" smo pa pekli sladke muškatne buče in krompir. Mmmm … 
Bučo je babica enostavno prerezala na pol ali na četrtino in jo kar tako spekla v peči. Brez soli, brez popra, brez vseh začimb. In okus te buče, pečene v peči na drva je neprecenljiv. Četudi jih sama za moje otroke pripravljam na enak način, se nobena moderna pečica ne more kosati z rezultatom peči na drva. Je pa pečena buča vseeno odlična. 

Pečena hokaido buča

Bučo očistimo in jo narežemo na večje kose. Ampak res večje. Zakaj? Ker je meso pečene buče najboljše, če ga z žlico postrgamo in ne, če zagrizemo vanj. Buče ne lupimo, ker želimo, da vsa sladkoba ostane v mesu! 

Barve pečene hokaido buče so neverjetne

Bučo pečemo v pekaču obloženem s papirjem za peko, na 200 stopinj, kakšnih 30 minut. Pečica naj bo vnaprej ogreta. pazimo, da so kosi buče lepo narazen in da se robovi lahko fajn zapečejo.

Buča je pečena takrat, ko se na delih buče pojavijo črni fleki, ki nakazujejo osmojenost. Vendar brez skrbi. Ti črni deli in robovi so najbolj sladki in najokusnejši. 
In ne pozabite! Bučo jejte tako, da z žlico potegnete vzdolž po mesu - postrgate. Kot pri banani. Z žlico nastrgana banana je mnogo bolj sladka, kot če vanjo zagrizete. Poskusite. ;)

Semena buče nikar ne zavrzite. Operite jih, posušite, saj so le-te pravi biološki zaklad s pomlajevalno močjo.