Pečenka v družbi bučnega žepka, pečenega krompirja in figovega čatnija

Jesenski tris v družbi svinjske pečenke, bi lahko poimenovali to jed, ki je primerna še za kaj več kot samo za običajno jesensko-nedeljsko kosilo. In vse barve in okusi jeseni se čudovito združijo in dopolnjujejo na krožniku. 

What a beautiful mess … / kakšna čudovita zmešnjava okusov ...

Sočna svinjska pečenka s krompirjem

Najprej si pripravimo svinjsko pečenko, saj se bo le-ta pekla največ časa. Za svinjsko pečenko sem uporabila vratovino brez kosti. Predvsem zaradi sočnosti in ker jo ima pri nas rajši moški del družine. Pravijo, da malo maščobe mora biti zraven. :)) Če se z njimi ne strinjate, lahko seveda uporabite kateri drug del mesa. Recimo svinjski hrbet oz. kare brez kosti. Če imate čas in  želite imeti pečenko, ki se bo res topila v ustih, ji privoščite 4-dnevno marinado. Ker pa vsakokrat ni časa za dolge marinade, bo pečenka pečena na ta hitrejši način, tudi fajn sočna v notranjosti in z zapečeno skorjo. 

Sestavine za pečenko s krompirjem:

1 kg svinjske vratovine brez kosti
sol
sveže zmlet poper
krompir
olje

Meso operemo in ga obrišemo do suhega. Začimbe vtremo v meso (po želji lahko uporabite še druge začimbe, četudi bosta samo sol in poper dovolj). Pečenko v kozici na vročem olju na hitro zapečemo z obeh strani, da bo kasneje med peko v pečici ostalo čim več soka v pečenki sami. Pečenko damo v pekač in okrog nje razporedimo krompir, ki ga prav tako po želji začinimo. 
Predlagam, da uporabite eno ali kvečjemu dve začimbi, ki bosta poudarili okus mesa oz. krompirja. Nič več. 
K pečenki in krompirju dodamo vodo, tako da je je za slab prst visoko v pekaču. Pokrijemo z alu folijo in potisnemo vse skupaj v pečico na kakšnih 180 stopinj. Ker je pečenka pokrita, je ne rabimo med peko polivati. Po cca 30 minutah pečenja folijo odstranimo, da se pečenka lepo zapeče in krompir dobi zlato-rjavo barvo. Pečenko pečemo še kakšnih 45 minut (odvisno od pečice). Vmes jo lahko enkrat obrnemo, da bo enakomerno zapečena, in da se sokovi v njej lepo porazdelijo. Pečeno pečenko vzamemo iz pečice in jo pokrijemo za par minut nazaj s folijo, da se sokovi v njej počasi umirijo. Krompirja ne pokrivamo!, ker se nam  bo "poscal". 

Žepek iz hokaido buče

Bučni žepek lahko naredimo iz katerekoli buče. Muškatne, hokaido, maslene, katera vam je ljubša oz. katero imate na razpolago. Meni nekako najljubša za bučni žepek je hokaido buča, saj je bolj sladkasta, škrobnata, kremasta in ima čudovito oranžno meso. Lahko bi tudi naredili bučni zavitek, za katerega je recept popolnoma enak, le da se na koncu testo zvije, pri žepku se pa buča pokrije. Meni je boljši žepek, ker je manj testa in se tako bolj okusi buča.  

Sestavine: 

500 g hokaido buče
muškatni orešček
sveže zmlet poper
čilijevo olje
sol
ščep sladkorja (lahko izpustite)
4 listi vlečenega testa
cca 100 g stopljenega masla 
250 g baby mozzarelle

List vlečenega testa premažemo z maslom, nato odrežemo 1/3 testa, tako, da dobimo kvadrat. Na polovico kvadrata naribamo bučo (glej 1. sliko), po vrhu bučo začinimo, pokapljamo s čilijevim oljem, pokrijemo z drugim delom testa in spodvihamo robove (glej 2. sliko). Spodvihane robove pokrijemo z odrezano 1/3 testa (2. slika). Robove, liste lepimo in mehčamo z maslom. 1/3 testa za pokrivanje žepka si "sposodimo" od drugega lista testa. Iz naštetih količin dobimo 3 žepke, ki merijo v dolžino cca 21 cm. 
Žepke na koncu premažemo z maslom in po njih razporedimo na polovičke razrezane mocarelice. Po vrhu še čisto malo zmeljemo poper in damo pečt na 180-200 stopinj. Nekje 15-20 minut bo dovolj. Bučne žepke komot pečemo zadnjih 15-20 minut skupaj s pečenko, ko lahko tudi za pečenko zvišamo temperaturo. V tem primeru damo pekač z bučnimi žepki nad pekač s pečenko. 

Bučne žepke lahko serviramo kot toplo predjed, lahko v kombinaciji s prilogo ali kot samostojno vegetarijansko jed. Temu primerno jih tudi pred serviranjem razrežemo.

Čatni (chutney) iz fig in nežnega Rosé vina

Ker mi omaka od pečenke nekako ne bi uspela povezati vse okuse, sploh kar se tiče bučnega žepka, sem naredila zraven omako iz domačih, sladkih, vijoličnih fig, ki so uspele dozoreti pri očetu, in iz nežnega Krampačevega vina Rosé, pridelanega prav tako v Prekmurju. In omaka pride res nežna, sladkasta kot pika na i, ki lepo zaobkroži vse okuse na krožniku. 

Sestavine: 

4 - 6 temnih fig 
ščep rjavega sladkorja
1 -1,5 dcl vina Rosé Krampač
majhen ščepec soli

Fige v vinu par minut pokuhljamo, toliko, da alkohol izpari in se fige zmehčajo. 

Nato vse skupaj spasiramo in še toplo postrežemo.