Posušene lisičke in zakaj lisičke v prahu?

Poleg jurčkov so še lisičke tiste gobe, ki mi privabijo veselje in željo po vriskanju, ko jih zagledam v gozdu. 

Sveže lisičke gredo najprej v umešana jajca. Potem je pa vse drugo na vrsti: pražene lisičke na testenine, pa v gobovo omako, juho, gobov golaž itd. 

Letos sem se pa odločila, da jih bom tudi posušila. Posušene sicer nimajo več arome, kot je to značilno za jurčke, sušila jih bom zgolj iz enega razloga: ker vsebujejo veliko hinomanoze. 

Kaj hinomanoza je?
​

Lisička in njene zdravilne učinkovine:

Lisička vsebuje veliko hinomanoze, to je kemijsko snov, ki spodbuja encim ergosterol, ki je pomemben za čiščenje jeter, zdravljenje hepatitisa. Lisičke imajo poleg tega tudi izreden protitumorski učinek in zato v ljudski medicini že nekaj časa veljajo kot preventivno sredstvo proti raku (trebušna slinavka, jetra, dojke). In ker to v tem trenutku meni zelo ljuba oseba najbolj potrebuje, sem se odločila, da pograbim tudi to bilko. Hinomanozo zaradi njenih zdravilnih učinkov velikokrat zasledimo tudi v raznih medicinskih preparatih. Med drugim tudi uničuje parazite (gliste, trakulje, amebe) in slabe bakterije v črevesju. Zato lisičke niso nikoli črvive.

In ker je hinomanoza izredno občutljiva na toploto in sol, dobimo največ zdravilnih učinkovin iz lisičk, če jih posušimo, zmeljemo v mlinčku za kavo in jih potem uporabimo kot dodatek v kašnem smutiju, soku. 

Lisička vsebuje tudi veliko vitamina C, ki poleg tega, da pomaga našemu telesu pri odpornosti na različne viruse, pomaga tudi pri nespečnosti, depresijah, utrujenosti, razdraženosti itd.

Lisička naj bi vsebovala tudi velike količine vitamina D (povečuje mišični tonus, preprečuje ekceme, pomaga pri luskavici, nevarnosti bolezni srca in ožilja, vitamine B1, vitamin B2 (pomoč pri odpravi migren), B3 (zdravljenje kožnih bolezni), vitamin B5 (pomoč pri premagovanju stresa, depresije), Vitamin E in A. Vsebujejo pa tudi veliko kalcija, natrija, fosforja, magnezija, cinka, bakra (za ohranjanje splošnega zdravja, za normalno rast in razvoj), železa, (pomemben med drugim za razvoj možganov in normalno delovanje le-teh) aminokisline...

Vendar pozor! Tako kot za večino  gob velja, velja tudi za lisičke, da jih ni pametno prekomerno uživati oz. z njimi pretiravati, saj so težko prebavljive in jih naj ne bi uživali ljudje z gastritisem, rano na želodcu, z njimi ne gre pretiravati v času nosečnosti, dojenja, otroci mlajši od 3 let.

Poleg tega pazimo, da jih nabiramo v odročnih gozdovih, ki niso tako onesnaženi, saj je lisička konec koncev "spužva", ki vase potegne tudi vse slabo iz zemlje, kot so težke kovine, strupe...

Lisičke vedno očistimo 3-5 ur po nabiranju in jih sveže hranimo v temnem in hladnem prostoru. Posušene in v prah zmlete lisičke hranimo v zaprtem steklenem kozarčku.
​

Lisičk ne peremo pod tekočo vodo, ampak jim že v gozdu odrežemo del beta umazanega z zemljo. V cekar odlagamo le že grobo očiščene gobe. Doma lisičkam z vlažno krpo obrišemo zgornji gladki del klobuka, spodnji del klobuka, pa očistimo z mehkim čopičem.

Lisičke lahko sušimo na soncu, lahko jih nanizamo na vrvico in jih posušimo nad pečjo ali v sušilniku sadja. Sušenje traja 3 - 5 dni. Odvisno od velikosti gob in načina sušenja.
​

Posušene lisičke zmeljemo v prah in jih shranimo v steklenem lončku s pokrovom. 
​

V smuti recimo dodamo 1 žličko v prah zmletih lisičk in smuti takoj popijemo.

Posušene in v prah zmlete lisičke lahko uporabimo tudi v juhah, omakah, kašah, vendar, če želimo, da njihova zdravilna učinkovina deluje, lisičk ne smemo pregrevati, ker se hinomanoza uniči na toploti. Torej bodo v teh jedeh lisičke pustile le svojo aromo.