Sočna puranja pečenka z jesensko zelenjavo in testiranje nove ponve WOLL

Dolgo sem iskala eno dobro ponev, takšno, ki jo lahko uporabim na indukciji in potem še v pečici. Takšno idealno za vse vrste pečenk, ki jih pri nas obožujemo in so tedensko na meniju.

Imela sem namreč problem, da ali je bila ponev prelahka, preplitka, ali je bila iz materijala, ki ni bila za v pečico ali indukcijo, ali je bil ročaj predolg za v pečico ipd.  V glavnem, takoj, ko sem videla reklamo za posodo Woll, sem vedela, da jo moram stestirati, imeti.

Indukcija + pečica + ravno dovolj globoka + snemljiv ročaj? 

​Ko je ponev prispela s pošto, so bili na meniju čevapi. Ok, pa jo sprobajmo s čevapi. ​Super. Nič se ne sprijema, ampak to niti bil namen testiranja. Enostavno morala sem jo "zakurblati". Saj veste, kot otrok, ki dobi novo igračko. A čem jo gledati najprej dva dni?

​Naslednji dan je bila na vrsti puranja pečenka. 

Sestavine:

700 g puranjih prsi
1/4 buče maslenke (lahko tudi druge)
2 korenčka
2 krompirja
1 čebula
3 stroki česna
olivno olje
sveže zmlet poper
sol
3 vejice timijana
peteršilj
sveže zmlet čili in/ali dimljena rdeča paprika
topla voda

Pečico vklopimo na 200 stopinj, da se segreje.

​Puranja prsa operemo s hladno vodo in obrišemo obvezno do suhega. Začinimo jih in nato na maščobi zapečemo z vseh strani do zlate barve. Na štedilniku, seveda. 

Zelenjavo očistimo in narežemo. Korenje na manjše kose, bučo na večje, ker le-ta rabi precej manj, da je kuhana, krompir na cca 3 cm velike kocke. Čebulo in česen sesekljamo. 

K zapečenim puranjim prsim damo ob robu na drobno sesekljano čebulo in jo pražimo. Nato dodamo česen in ostalo zelenjavo. Zelenjavo solimo, še malo začinimo in zalijemo z vodo. Vode naj bo za približno en prst. Zelenjava ne sme biti pokrita z vodo. 

​Ponev damo v že ogreto pečico in vse skupaj pečemo še približno 20 minut. 

Pred serviranjem pečenko razrežemo in posipamo s peteršiljem. 

Ponev je s puranjo pečenko odlično opravila. Nič se ni na njo zažgalo, čiščenje je enostavno. 

Ponev sicer ni litoželezna, je pa vlita iz predhodno obdelanega aluminijevega jekla. Sloj proti odrgninam je vzdržjiv in je brez praske vzdržal rezanje z nožem. Ok, priznam, bila sem nežna z nožem. Nisem si upala, ravno uporabiti vse moči. :))

Kar mi je najbolj všeč pri ponvi (poleg tega, da jo lahko uporabljam tudi v pečici), je, da se cela segreje. Torej tudi stranski robovi ponve. Kar pomeni, da se ob straneh lepo zapečejo tudi živila, v primeru, da je ponev polna in se določena zelenjava ali meso ne dotika dna posode. 

Posoda je tudi precej težka. Itak. S kakšno lahko ponvijo si tako ne moreš kaj začeti. Ponev tehta brez ročaja točno 2 kg. Z ročajem + cca 250 g. Kar se tiče snemljivega ročaja me je najprej skrbelo, da se bo zatikalo snemanje ali nastavljanje le-tega. Pri uporabi ponve v pečici je namreč pomembno, da je nastavljanje ročaja tekoče, da ne pade temperatura v pečici. In je. Ročaj se z lahkoto nastavi in sname in prav tako je ročaj močan, da lahko vso težo ponve z vročo hrano varno prenesemo od pečice do štedilnika. 

Ponev na sliki je ta: Ponev za cvrtje, premera 28 cm, indukcija. Več o njej si lahko preberete na tej povezavi. 

Napišem lahko samo, da sem s testiranjem ponve zaenkrat zelo zadovoljna. Delo je opravila odlično. Žal mi je le, da nisem vzela še pokrovke zraven.

Moja naslednja ponev bo zagotovo tudi Vok ponev za indukcijo in lonec za bograč, ker imam vedno problem, kako meso zapečti v vsej tisti gori čebule.