Sušenje zelišč

Letos sva z očetom pridelala ogromno zelišč. Vse sorte. Običajno jih oče suši kje v garaži ali na podstrešju, obešene, letos sem si jih pa precej vzela še sama domov in jih posušila v mojem sušilniku sadja in zelenjave. Prednosti sušenja v sušilniku vidim predvsem v tem, da ni prašnih delcev, kot pri sušenju kje na podstrejšu ali zunaj, da se zeli veliko hitreje posušijo, kar pomeni, da je manjša možnost, da bi se razvila kakšna plesen, ki je s prostim očesom slabo vidna na zeliščih. 

Skratka kakor koli … domača zelišča tako dišiiijo, pa rabimo jih vsaj dvakrat manj dodajati jedem. Sem sušila zeleno in luštrek in je še cel teden dišalo v stanovanju po "goveji župi". Haha. Goveja župca brez teh dveh, ni to to. 

Pripravljeno v sodelovanju s Status izvirni pripomočki. 

Sestavine: 

sveža zelišča
​​

Jaz sem tokrat sušila origano, timijan, luštrek in listnato zeleno. Ker so zeli različno debele oz. tanke, se tudi različno sušijo. Sploh zelena ima zelo debela stebla, zato sem le-te odstranila in dala sušit samo listke.  

Timijan in origano sem dala s stebelci sušit. Primerna temperatura za sušenje zelišč je tam med 30 in 50 stopinj. Odvisno kaj sušimo. Manjša je temperatura daljši je čas sušenja, vendar se tako ohrani tudi več arome. Zato je res boljše, da debela stebla odstranimo in sušimo samo listke. 

Kako vemo, da so zelišča dovolj suha? Tako, da če jih stisnemo med prsti, se takoj zdrobijo v prah oz. manjše kosmiče. Če se ne drobijo, še niso dovolj suha in potem obstaja možnost, da se bo razvila kakšna plesen. 

Zelišča shranjujejmo v suhem prostoru. 

Tako sem pa že zadnjič posušila hruške in slive >> Suhe slive in hruške - sušenje sadja

Zdaj me pa čakajo še domača jabolka, da jih spremenim v čips. 

Pri sušenju sem uporabila >>  Statusov sušilnik sadja in zelenjave.