Brutti ma buoni - grdi, a dobri piškoti

Saj sploh niso grdi tile piškoti, čeprav v dobesednem prevodu brutti ma buoni to pomeni. Te piškote smo jedli v Italiji, ko smo se pred kratkim potepali po Toskani. Značilni so za srednjo Italijo. Vsebujejo pa pražene lešnike in beljake. Neke vrste velikanski "poljubčki" torej, ampak boljši. Verjetno sem edina, ki ji pavlova in vse tiste beljakaste zadeve ne potegnejo, tako kot jih hvalijo (ne boste verjeli, tudi makroni ne), ampak tole je pa top. Verjetno zato, ker je v njih cela vrečka praženih lešnikov. Lešnike pa obožujem. 

In, ko so mi mož in deca rekli, da je moja različica teh piškotov še boljša od originala (najbrž zato, ker so moji malce manj sladki), mi je itak igralo srce. Tole bo pri nas od zdaj naprej redno na meniju. Sploh za Božič in po pustu, da porabim beljake od krofov. 

​Recept vam podarja Kenwood Slovenija.
​

Sestavine za 12 velikih piškotov:

2 beljaka
150 g sladkorja v prahu
200-250 g praženih sesekljanih lešnikov (najokusnejši so v Lidlu. Samo povem)
​ščepec soli
​

Beljakom dodamo sol in jih začnemo stepati. Postopoma, ko se že dela sneg, med stepanjem počasi dodajamo sladkor. Žlico po žlico, da se lepo poveže z beljaki.

Ko se beljaki povežejo s sladkorjem, postanejo precej lepljivi in svilnato svetleči.
​

K beljakom vmešamo lešnike.
​

Maso prestavimo v kozico in začnemo vse skupaj na zelo nizkem ognju kuhati. Ves čas mešamo, da se beljaki začnejo topiti in da se masa ne prismodi.
​

Ko se beljaki stopijo (po približno 10 minutah kuhanja) in izgleda masa kot ta zgoraj na sliki, odstavimo z ognja.
​

Maso s pomočjo žlice nakupčkamo na pekač obložen s papirjem za peko. Kupčke sploščimo.

A se vidi, da sem žlico polizala, ne? Opozarjam vas, če greste to za mano ponavljat, to storite šele na koncu, ker obstaja velika verjetnost, da boste še "surove piškote" pojedli.

Piškote pečemo v ventilacijski pečici na 150 stopinj približno 30 - 40 minut - odvisno, kako velike smo naredili. 

Piškote pustimo, da se popolnoma ohladijo in šele potem jih zelo enostavno odtrgamo s peki papirja. Če jih bomo še tople trgali s papirja, se nam bodo zlomili. 

Piškoti morajo biti zunaj lepo krhki, znotraj pa malce žvečljivi.