Smuti, čaj iz mladih kopriv in še kaj - multivitaminski koncentrat

Barva smutija ni kaj privlačna, ne? :)) Je pa zato vsebina toliko bogatejša. Smuti je pripravljan iz vršičkov mladih kopriv in rdeče grenivke. Namesto sladkorja sem mu dodala 1 banano. Seveda jo lahko tudi izpustimo. Uporabimo lahko sveže vršičke kopriv ali vršičke kopriv v prahu. 

In kaj pomeni bogata vsebina tega smutija? Koprive. "Rosno zelene, že od daleč po rudninah dišeče in zdravo pekoče" - D. Cortese. 

Saj poznate tisti pregovor: "Kopriva pozimi ne pozebe." Ali: "Koprivi ne škodi ne toča ne slana."

​Zakaj le je kopriva tako trdoživa? 
​

Koprive vsebujejo:

• do 7% beljakovin (za zelenjavo je to izjemna količina)
• do 2-7 x več železa  (pospešuje nastajanje krvi in življensko pomemben transport kisika v telesne celice >> zvišuje koncentracijo) kot špinača
• do 5 x več kalcija (za zobe, kosti, tvorbo krvi in rast, pomagajo pri paradontozi, blažijo revmatična obolenja sklepov in putiko) kot ga je v kravjem mleku
• do 6 x toliko vitamina C (varuje pred infekcijami in prehladom, krepi imunski sistem, hormone) kot ga je v limonah
• ogromno karotenoidov (močni in učinkoviti antioksidanti, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema, preprečujejo in zavirajo tvorbo nekaterih tumorjev, ohranjajo vid...)
• flavonoide (rastlinske obrambne snovi)
• 100 g kopriv = multivitaminski koncentrat, ki nas preskrbi z vsemi potrebnimi odmerki rudnin, vitaminov, antioksidantov

Zaredi omenjenih mikroelementov, zdravilnih učinkovin, koprive delujejo protivnetno (pomagajo pri težavah z mehurjem, črevesjem - vendar pozor: prevelike količine lahko dražijo želodčno sluznico -, primerne so za pomladno razstrupljanje telesa, pomagajo uravnavati količino sladkorja v krvi itd.

In nenazadnje stari rek in če citiram očeta: "Nič hudega, če te opeče kopriva. To je dobro, da ne boš dobila revme." :)) Hehehe. Ja, verjetno bi se za to trditev moral tepsti s koprivami in piti koprivin čaj od rane mladosti naprej. Redno. No, meni ni niti pomagalo, ko me je oče učil voziti kolo in sem se "parkirala" v jarku sredi največjih kopriv. :)) Kaj pomaga, če te opeče kopriva? Baje limonin sok na mestu "ožganine". Meni je takrat pomagal gost marelični sok s smetano v vaški gostilni.

Grenivka vsebuje:

• veliko vitamina C (1 grenivka zadovolji dnevne potrebe odraslega človeka po tem vitaminu)
• flavonoide (zaščitne snovi, ki povečujejo učinkovitost vitamina C tudi do 20 krat)
• folno kislino (vitamin B, ki je potreben za celično rast  - za zdravo rast in nastajanje krvi otroka in mladine)

Banana vsebuje:

• sicer veliko ogljikovih hidratov
• kalij (odvaja vodo iz telesa, znižuje tlak. Pri pomanjkanju kalija in povečanju natrija - na primer uživanje preslane hrane - se ta mehanizem sesuje >> živčnost, utrujenost, bolečine v mišičevju, prebavne motnje, težave s srcem...)
• vitamin A (stimulira človeške gene in s tem inteligenco ;))
• nekaj vitamina C
• vitamine skupine B (Pospešujejo presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Prenašajo živčne dražljaje, uravnavajo razpoloženje in umsko sposobnost, pomembno vplivajo na rast in obnovo celic ter na kakovost spanca.)

​

Surove koprive lahko uživamo v smutijih, na solatah ... Baje, če jih pogladimo od spodaj navzgor in nato zmečkamo med dlanmi, ne bodo več pekle. Ok, ne verjamem temu. :)) Jaz rajši uporabim blender. Surove koprive uživamo v manjših količinah, pomeni, da si ne pripravljamo vsak dan smutija. Z ničemer ne velja pretiravati. 

Sestavine enostavno obedelamo v blenderju:

dobra pest vršičkov mladih kopriv (ali 1 žlička kopriv v prahu)
1 grenivka
1 banana
mrzla voda (količina po želji)
​

Sušene koprive. Seveda lahko koprive tudi posušimo, jih potem poparimo za čaj, lahko jih zmeljemo v prah in jih dodajamo smutijem za obogatitev z rudninami...
​

Koprive sušimo na 35 stopinj, približno 12 ur tako kot vse začimbnice. Tako ohranijo največ rudnin in vitaminov.

Ko so suhe, jih za čaj pustimo v posušenih listkih, za super smutije pa jih zmeljemo v mlinčku za sladkor oz. kavo v prah. Ampak res mora biti prah in ne koščki, kot smo to vajeni pri začimbah. Ker prah se bo povezal z ostalimi sestavinami v hladnem smutiju, drobni koščki pa so primerni samo za čaj, torej se iz njih učinkovine aktivirajo ob dodatku vroče vode.
​

koprivini vršički v prahu

Najboljše so dušene koprive. Dušimo jih nad soparo ali z malo vode. 

Uporabljamo jih pa lahko na vse možne načine. Lahko jih dodamo testu za njoke, s koprivinim klorofilom (sveže koprive blanširamo za par sekund, nato odcedimo in spasiramo) pripravimo testo za rezance, omako (kot špinačo), lahko jih dodamo kuhanemu krompirju in vse skupaj pretlačimo z olivnim oljem, pripravimo zavitke, jih dodamo rižotam. Recimo pri rižotah ali prilogi s krompirjem je dovolj, da koprive dodamo vroči jedi na koncu, da koprive od vročine samo ovenejo. Tako ohranio največ hranil. Torej brez dolgega dušenja, vkuhavanja.

Kuhanih jedi s koprivami (tako kot špinačnih) ne pogrevamo, ker se pri tem lahko tvorijo nitrozamini. Za koprivino juho enostavno skuhamo krompir v slani vodi, nato pa dodamo koprive, smetano za kuhanje, spasiramo in kuhamo samo še toliko, da juha zavre. Ugasnemo in postrežemo. Brez dolgega kuhanja. 
​

​Koprivin čaj lahko pripravimo iz suhih ali svežih kopriv.

Pri suhih koprivah uporabimo 2 zvrhani žlici kopriv za nekje 2 dcl čaja. Vodo zavremo, ugasnemo ogenj, dodamo suhe koprive in pustimo pokrite namakati približno 10-15 minut. Precedimo. 

Pri pripravi čaja s svežimi koprivami, le-te prelijemo z vrelo vodo. Jih oparimo. Lahko jih pustimo v vodi. Jaz si pripravim liter čaja in ga imam potem čez cel dan. Postrežemo lahko toplega ali ledenega.

Čaj s koprivami je recimo zelo učinkovit tudi pri odpravi prhljaja. Če si s čajem operemo lase, seveda. ;)
​

​Seveda pa tako kot za vsako jed, pijačo velja... ne pretiravamo z njo. Niti jih ne uživamo vsak dan. 

Zdravilne učinkovine kopriv so povzete iz naslednjih knjig:

• Zdravilna moč sadja in zelenjave (K. Oberbeil)
• Divja hrana2 (D. Cortese)