Ko boste enkrat poskusili okus tega sirčka oz. sirnega namaza, ne boste več kupili tistega iz trgovine. Poleg tega je ta namaz edini, ki vsebuje probiotične kulture oz. naravne probiotike, vitamin B12, folno kislino in ravno prav obdelane mikroelemente iz mleka (kalcij, kalij) s strani dobrih bakterij v postopku fermentacije, da jih naše telo lahko popolnoma izkoristi. 

Okus? Čeprav je ta sirček pripravljen 100 % iz kefirja, nima niti kančka okusa po njem, po kislem. Po okusu je boljši od vseh sirnih namazov, ki jih najdemo na trgovskih policah. 

Recept je pripravljen v sodelovanju z znamko Kefirko. 

​Sestavine:

3 dcl domačega kefirja

1 žlica temne čokolade
ščep cimeta
1 žlica sesekljanih orehov

1 žlica sesekljanih posušenih malin
1 žlica sesekljanih neslanih pistacij

ščep sveže mletega popra
ščep sveže mletega čilija
začimbe po želji: timijan, rožmarin, origano, peteršilj, drobnjak, ...

ajdov kruh z orehi (KLIKni za recept)

​Kefir pripravimo iz svežega polnomastnega mleka in s pomočjo kefirnih gobic. Mleko pustimo z gobicami 24 ur na pultu, da steče fermentacija, da dobre bakterije opravijo svoje delo, da nam servirajo "super hrano" polno odličnih mikroelementov, encimov in vitaminov.

Kefir odcedimo skozi gosto cedilo na kefirkotu v cedilo za pripravo sira. Pokrijemo s pokrovčkom, postavimo v hladilnik in ga pustimo stati (cediti se) 24 ur. 

Po 24 urah bo na cedilu ostal sir, jaz mu pravim sirček za sirni namaz, na dnu kefirkota se bo pa nabrala sirotka. Sirotka je polna beljakovin, zato je nikar na zavrzimo. Uporabimo jo za pripravo smutijev, peciva, palačink, ...

​Sirček s pomočjo dveh žlic oblikujemo v kepo, ki jo povaljamo v željenem "posipu". 

Za posip lahko uporabimo seveda različne stvari. Od svežih želišč, začimb, svežega sadja, do različnih oreščkov, lahko ga solimo, sladkamo ipd.

Zajtrk, malica, ... kot se šika!

Zelenjavo (in tudi sadje) lahko fermentiramo (po domače kvasimo) na različne načine. Poznate kvašene ugorke? Nobeno poletje ali dober piknik ne mine brez njih. Ko me nejeverno, tisti preko Mure, vprašajo, o kakšnem kvasu je govora, jim včasih hudomušno odgovorim, da so to kumarice, ki jih pustimo v kozarcu na soncu, da se skisajo. O izrazu na njihovem obrazu verjetno ne rabim pisati. Hehehe. No, v bistvu gre za enega izmed možnih oblik fermentacije. 

Naši predniki so veliko fermentirali. Ker so vedeli, da je ta hrana zdrava, ker s svojimi zdravilnimi učinkovinami blagodejno vpliva na naše telo. Kisla repa, zelje, kvašene kumare so samo najbolj poznane jedi. Fermentiramo pa lahko različno zelenjavo in na različne načine.

Ta zgoraj na fotografiji je rezultat 4 dnevne fermentacije s kefirjevimi vodnimi kristali oz. zrnci - skupkom bakterij in kvasovk znanim pod imenom tibicos. Enostavno, čisto, hitro in odlično!!

Zakaj je fermentirana hrana tako zdrava?

Fermentacija je postopek, kjer skupek različnih, dobrih bakterij, gliv, ki živijo v simbiozi našo hrano predelajo do take stopnje, da je hrana lažje prebavljiva. Medtem, ko se ta skupek dobrih mikrobov v naši hrani množi in  hrani s sladkorjem, ki ga ne potrebujemo, nam velikodušno v zahvalo podarijo probiotike (ki ščitijo našo črevesno sluznico, floro, krepijo imunski sistem, zmanjšuje možnost prehladnih obolenj...), folno kislino (ki je nepogrešljiva za zdrav razvoj embria, otrok, krepi umske sposobnosti otrok, spomin, strokovnjaki pa pravijo, da naj bi celo zmanjševala tveganje za možgansko kapjo), proizvajajo lastne antibiotike in uničuje slabe bakterije.

Različne dobre bakterije, glive se hranijo različno. Nekatere za svoje "delo" potrebujejo mlečni sladkor - laktozo (lacto fermentacija), nekatere pa navadni sladkor - polisaharide.

Zato mleko in mlečne izdelke fermentiramo z bakterijami, ki se hranijo z mlečnim sladkorjem, to je s kefirjevo gobico, ki izgleda kot cvetača. Poleg mleka lahko z gobico fermentiramo tudi smetano. Ste že poskusili? Iz fermentiranih mlečnih izdelkov, lahko zelo enostavno naredimo tudi mladi sir (pobrskaj med recepti). 

Zelenjavo ali sadje pa fermentiramo z bakterijami, kvasovkami, ki se hranijo s polisaharidi.

Pri slednjih je možnih več različic fermentacije:
- s kefirjevimi zrnci oz. kristali (skupek bakterij in kvasovk, ki živijo v simbiozi imenovanih Tibicos) 
- s čajem pripravljenim s kombučo (čaj uporabimo kot starter)
- zeljnico (zelje ima na svoji površini ogromno mikrobov, ki ob stiku s soljo zelje hitro "obdelajo")
- domačim jabolčnim kisom
- z naravno prisotnimi encimi, ki so prisotni na zelenjavi (najdaljši postopek) in soljo - slanico
- za starter uporabimo fermentirano tekočino od prejšnje fermentacije zelenjave (katerekoli zgoraj omenjenih različic). Uporabimo jo običajno v razmerju 1:4. 1 enota kvasne vode : 4 enote vode

Vsaka različica vsebuje različne skupke bakterij in gliv oz. kvasovk in dajo mikrobiološko gledano različne rezultate. Tudi postopki kvašenja so različno dolgi (od nekaj dni do nekaj tednov, mesecev) in zahtevajo različne spretnosti. 

Fermentiramo lahko tudi testo za kruh, palačinke, rezance... - uporabi iskalnik in vpiši droži - naravni, divji kvas. Droži lahko pripravimo s kefirjem >> Kefirjeve droži ali jih pripravimo po daljšem postopku z vodo in moko >> divje droži. Poznamo tudi droži pripravljene s kvasno rožno vodo, s kvasno sadno vodo ... Torej namesto zelenjave ali moke damo kvasit sadje ali cvetove. Ko zadeva "zavre" se začne mehurčkat, je to to. Vmes bakterije hranimo z moko ali sladkorjem (odvisno kakšne droži prirpavljamo), da ne shirajo. 

O fermentiranih mlečnih izdelkih lahko med mojimi recepti najdete veliko napisanega, veliko receptov. Prav tako sem objavila že precej receptov kar se tiče fermentacije testa - droži.

Tokrat sem se pa malo poigrala s fermentacijo zelenjave, s kefirjevimi zrnci, ker se mi zdi, da je ta različica kisanja zelenjave pri nas še najmanj znana, in ker je na moje presenečenje dala presenetljivo dobre rezultate. Vsaj kar se okusa in časa fermentacije tiče. Seveda pa nisem nesla te hrane v laboratorij pod mikroskop, da bi pogledali, koliko česa oz. zdravilnih učinkovin, probiotikov, folne kisline oz. naravnih antibiotikov ta hrana vsebuje.  
​

Kako fermentiramo?

Ker zelenjava vsebuje na svoji površini veliko naravnih encimov, ki pripomorejo k fermentaciji in boljšim rezultatom, zelenjavo, ki jo bomo fermentirali, ne peremo. Ampak to velja le za doma pridelano zelenjavo, zelenjavo brez pesticidov. 

Sol sicer upočasni postopek fermentacije, vendar je zelenjava, ki ni slana mogoče manj okusnejša, ampak to samo zato, ker nas večina s slanim okusom. Glede uporabe soli se torej sami odločimo ali jo bomo dodali ali ne. Jaz jo malce pa res vedno dodam. 

Uporabimo lahko tudi različne začimbe. Kar nam je všeč. Poper zna ob dolgotrajni uporabi oslabeti moč probiotičnih bakterij in gliv in nekatere celo uničiti. Zato popra ne uporabljamo vsakokrat. Zrncem damo vmes malo "dihati", da se okrepijo.

Toplejši je prostor - hitrejša je fermentacija.

Če dodamo zeljnico (tekočina, ki se nabere ob kvašenju zelja ali repe) pospeši vsakršno fermentacijo in končni izdelek še obogati. Tudi našega s kristali oz. z vodnim kefirjem.

Ker je stranski produkt pri fermentaciji CO2 (ogljikov dioksid), pazimo, da steklenice, kozarci niso neprodušno zaprti, ker zadeva lahko eksplodira - raznese steklenico, sploh če fermetacija traja dlje časa. Če želimo naravno sodo, otroški sadni šampanjec (recept najdeš na blogu), je potrebno seveda steklenico zaprti, vendar ne več kot za 48 ur. 

Za tokratno fermentacijo zelenjave sem uporabila:

1. kefirjeva zrnca (večja posoda) - to je skupek bakterij in gliv, ki se hranijo s polisaharidi (z navadnim belim sladkorjem)

2. sirotko (manjša posoda) - fementiran izdelek, ki sem ga dobila po fermentaciji mleka - kot "stranski" produkt, po tem, ko sem odcedila kefir in se je ta ločil na mladi sir in sirotko. Sirotka vsebuje probiotične kulture, ki delujejo na bazi mlečnega sladkorja - laktoze.

Če uporabim zdravo kmečko pamet - slednji način pri zelenjavi ne bi smel delovati, saj zelenjava ne vsebuje laktoze - mlečnega sladkorja. Pomeni, da fermentacija ne bi smela delovati, ker bakterije nimajo hrane.

Zanalašč sem uporabila različno zelenjavo, narezano na različne načine, da vidim, koli časa katera zelenjava potrebuje, da je well done oz. fermentirana.

Fermentirala sem 4 dni. 
​

Postopek fermentacije:

Zelenjavo sem narezala na različne debeline, da vidim različne rezultate.

1. Večja posoda - kefirjeva zrnca

Zelenjavo sem na tesno natlačila v kozarec, dodala na vrhu malce soli, žličko začimb za vlaganje kumar, lovorjev list in zalila z vodo. Kefirjeva zrca sem dodala v posebno cedilo, na vrh zelenjave, ker nisem želela, da plavajo med zelenjavo, oz. da ob končani fermentaciji ne prebiram med zelenjavo. Vode mora biti v kozarcu toliko, da zrnca plavajo. Na zrnca sem dala dobro žlico sladkorja - hrano.
​
Posodo sem tesno zaprla, vendar ne neprodušno.

2. Manjša posoda  - sirotka

Enak postopek, sestavine, le da sem zelenjavo zalila z vodo, ki sem ji dodal približno pol decilitra sirotke. Sladkorja nisem dodajala, ker se te bakterije ne hranijo z njim in bi bilo brezpredmetno.

Rezultat:

​1. Večja posoda - kefirjeva zrnca

Naslednji dan:
Kumare so bile že skoraj fermentirane, okusne, dobile so že lepo rumenkasto barvo. Pri ostali zelenjavi, ni bilo vidnih sprememb. Ne v okusu, barvi, obliki.

Drugi dan fermentacije: 
Kumare in čemaževi popki so že popolnoma fermentirali, pri ostali zelenjavi se je začela fermentacija, saj je zelenjava začela spreminjati barvo.

Tretji dan fermentacije:
Kumare so zelo mehke, zelje, popki, koromač in redkvica so fermentirani in okusnai. Korenje še ni fermentirano in skoraj enako trdo kot prvi dan - sploh večji kosi.

Četrti dan:
Fermentirano je tudi korenje. Zelenjava je odlična! Neverjetno okusna, rahlo kiselkasta. Fermentirane so tudi začimbe, ki so dodale zelenjavi še posebej dober okus.

​2. Manjša posoda  - sirotka

Naslednji dan:
​Kumare so bile že skoraj fermentirane, okusne, dobile so že lepo rumenkasto barvo. Pri ostali zelenjavi, ni bilo vidnih sprememb. Ne v okusu, barvi, obliki.

Drugi dan fermentacije: 
Kumare in čemaževi popki, cvetovi so že popolnoma fermentirani, pri ostali zelenjavi se je začela fermentacija, saj je zelenjava začela spreminjati barvo.

Tretji dan fermentacije:
Kumare so zelo mehke, zelje, redkvica sta delno fermentirana. Korenje še ni fermentirano in enako trdo kot prvi dan - sploh večji kosi.

Četrti dan:
Na površju se je naredila bela sluz, plesen. Predvidevam, da so bakterije in glive zaradi pomanjkanja hrane "umrle" in niso bile sposobne postopka fermentacije izpeljati do konca. Prevladovati so začele slabe bakterije in uničile dobre. Okus zelenajve: žal mi je, ampak nisem je imela želje poskusiti. 

Zaključek:

Kefirjeva zrca so s fermentacijo opravila zelo "čisto" in predvsem hitro. Kumare so bile dovolj dobre že naslednji dan, zelje in redkvica tretji dan. Četrti dan je bil okus zelenjave neverjeten. Fermentirana je bila vsa zelenjava. 
Moj predlog je, da različno zelenjavo, v primeru, da jo kvasimo v enem kozarcu, primerno narežemo. Zelenjavo z veliko vode pustimo v večjih kosih, trdo zelenjavo narežemo na manjše kose ali jo celo naribamo. Naribano korenje bi bilo perfektno. Naribamo lahko tudi repo, zeleno, kolerabo ...

Sirotka je s fermentacijo opravila odlično samo s kumarami, ker le-te niso potrebovale dolge fermentacije, in so bila probiotične kulture še žive in zelo aktivne. Potem, ko so zaradi odsotnosti hrane (mlečnega sladkorja, laktoze) začele odmirati, se je proces fermentacije ustavil in nadvladale so slabe bakterije, ki bi po nekaj dodatnih dneh zelenjavo pokvarile. 

Kako shranjujemo fermentirano zelenjavo in kefirjeva zrnca oz. vodne kristale?

V hladnem temnem prostoru. Čas shranjevanja fermentirane hrane je različno dolg in je odvisen predvsem od vrste zelenjave in načina fermentacije. Ker pri fermentaciji nastajajo vitamini občutljivi na toploto, je tako hrano nesmotrno toplotno obdelovati in shranjevati v kozarcih kot vloženo zelenjavo. Lahko pa bi.

Najprimernejše je, da si jo pripravimo sproti in shranimo v hladilniku. Ali vsaj neprodušno zaprto v hladnem temnem prostoru.  Fermentacija bo potekala še naprej, vendar upočasnjena. Tako zelenjavo je potrebno uporabiti v 2-3 tednih, drugače nam bo razneslo kozarce.

Če želimo fermentirano zelenjavo za dlje časa shraniti, moramo zaprte kozarce z zelenjavo segreti do 100 stopinj, da uničimo bakterije, kvasovke. Fermentacija se ustavi, uničenih bo pa tudi večina vitaminov občutljivih na toploto. 

Zato je s kefirjevimi zrnci fermentirana zelenjava zame najbolj praktična. Enostavno, hitro in raznovrstno. 

Ko zrnc več ne potrebujemo oz. želimo narediti pavzo, jih enostavno damo v kozarec s sladko vodo in v hladilnik. Nahranimo jih vsakih 5 dni. Če želimo imeti daljšo pavzo, kozarec s sladko vodo zamrznemo. Ko bomo želeli spet fermentirati, zamrznjeno vsebino damo v toplo sladkano vodo in počakamo 24 ur, da steče prva fermentacija. 

Super zajtrk! Zakaj super? Ker se v njem skrivajo 3 različna super živila, ki lahko pomagajo našemu telesu k bolšemu počutju. Te so: 

Kaljena ajdova semena Pegan se kalijo in sušijo na nizki temperaturi, do 42 stopinj in tako ohranijo večino zdravilnih učinkovin. Semena ne vsebujejo glutena in so primerna tudi za vegane. Ko sem jih prvič poskusila, sem v ustih pričakovala "ajdast" okus, vendar temu ni tako. Okus je popolnoma drugačen, svež in prav nič ne spominja na klasično ajdo. Kaljena semena so hrustljava, a hkrati dovolj mehka, da jih lahko jemo kar tako ali morebiti celo posipana na kakšni sladici. So zakladnica pomembnih hranil, saj se vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov s kaljenjem bistveno poveča, telo pa jih lažje absorbira. 

Fermentiran namaz iz kefirja - pripravimo ga zelo enostavno doma. Potrebujemo le domač kefir. Za fermentirana živila vemo, da so veliko lažje prebavljiva od ostalih, da poleg visokih količin folne kisline, vsebujejo še ogromno probiotikov, mikroelementi (kalcij itd.) pa so zaradi obdelave dobrih bakterij v takšni obliki, da jih naše telo lahko popolnoma izkoristi.

Zeli - za zelišča vesta že vsak Kekec in Pehta, da na telo delujejo vsaka s svojim učinkom drugače, zdravilno. 

​Recept je pripravljen za znamko Pegan.

​Sestavine:

polnozrnate štručke
kaljena ajdova kaša Pegan
3 dcl kefirja
šopek izbranih zelišč
solni cvet
sveže zmlet poper

Kaljena ajdova kaša je lepo hrustljava. Ne preveč in njen okus je svež, spominja na okus nedozorelega žita. (Hehehe, ne vem za vas, ampak jaz sem kot otrok zelo rada na njivah jedla še sveža, neposušena semena. :) ) 

Domači kefir damo na cedilo in pustimo v hladilniku čez noč, da se sirotka izloči in na cedilu ostane le kremni namaz. ​

V kremni namaz vmešamo nasekljana izbrana sveža zelišča in solni cvet. Spet šopek čudovitih naravnih super žvil in mikroelementov. 

Polnozrnato štručko (ali katero drugo obliko kruha) premažemo s fermentiranim zeliščnim namazom, posipamo s kaljenimi semeni in po želji obložimo še s svežimi zelmi.

Kruh brez kvasa. Ni tako komplicirano, kot je videti besed na prvi pogled. Prvi kruh brez kvasa lahko pripravimo v enem samem dnevu.

Ob prvi pripravi takšnega kruha moramo najprej narediti aktivne drože, za kar potrebujemo najmanj 6 ur, ob naslednji peki kruha pa to več ni potrebno, saj lahko kruh pripravimo iz suhega brezkvasnega nastavka. 

Primerno tudi za laktozno intolerantne in osebe z alergijami na mleko. 

Po tem, ko so mi zaradi intolerance na kvas rekli, da ga naj izločim iz prehrane, sem poskusila speči kruh z vinskim kamnom in/ali s pecilnim praškom. Katastrofa. Ne samo, da se tak kruh drobi, ampak to sploh ni kruhu podobno. No, saj podoben je že bil kolaču, njegov okus je pa bil podoben bolj kemijskemu poskusu. In glede na to, da itak pri nas doma štirje pojemo pol kolača kruha (kruh s 500 g moke)  na teden, pa še ta zna ostati, sem željo po peki kruha brez kvasa za nekaj časa opustila. 

​Ta se je spet pojavila, ko sem odkrila Natašin blog Zarečenega kruha se največ poje, kjer ima objavljene različne recepte kruha brez kvasa in kjer vsak izgleda tako slastično, da so se mi fajn pocedile sline. Preletim recepte, se ustavim na pripravi starterja, drožev. OMG! To pa je natančnost! Na 5 gramov so natančno opisani recepti z dodanimi sestavinami, starter, priprava drožev, ki traja več dni s tako natančno recepturo, ki me spominja na laboratorijske poskuse. To ni zame. Grem guglat za enostavnejšimi in krajšimi navodili priprave takšnega kruha in naletim na identične zapise starterja: 30 g ržene moke + 30 g vode > 25 g moke .... priprava 6 dni ..

Na srečo na Kulinariki naletim na recept drožev avtorja 666, ki je zame dovolj enostaven in zato uporaben. Avtor uporablja za pripravo drožev kefir. Pa logično! Fermentacija zaradi dobrih bakterij v kefirju mnogo hitreje steče kot z vodo in tako se izognemo dolgi in natančni proceduri priprave starterja. Avtor 666 sicer v svojem receptu med sestavine dodaja med in sol, meni se le-ta zdita nepotrebna, saj je v moki čisto dovolj hrane oz. "cukra" za bakterije, sol pa zaradi svoje "kemije" bakterije ovira pri uspešnem delu. Kruh sem že pripravljala iz kefirja, recepte najdete na mojem blogu, vendar mi še ni padlo na pamet, da bi ga pripravila popolnoma brez kvasa. Uporabila sem vsaj 5 g kvasa zraven. 

Nekako si moje stare mame, ki je vse količine odmerjala z roko in očmi in spekla fantastičen kruh, ne morem predstavljati s tehtnico, kako na 5 g natančno odmerja sestavine. Ja pa vredu, no! In zakaj je ne pokličem in vprašam, kako vraga so pekli včasih kruh, ko še ni bilo kvasa v trgovinah!

Mojo skoraj 84 leta staro mamo Katarino pokličem na mobitel in vprašam glede njenega kruha brez kvasa.

"Uporabljali smo ostanek testa." Saj res, sem že čisto pozabila na tisti krožnik v špajzi. Ko so zamesili kruh, so del že vzhajanega testa dali na krožnik in ga enostavno shranili v shrambi. To testo se je na krožniku posušilo in so ga hranili do naslednje peke. Pred novo rundo peke kruha so testo in bakterije v njem aktivirali tako, da so suho testo namočili v topli vodi z nekaj žlicami moke. Testo je čez noč na toploti postalo aktivno in se začelo peniti. Ko je bilo dovolj pen (danes bi temu rekli kvasec, za kar aktivni kvas potrebuje cca 8 minut, da se aktivira) so enostavno zamesili testo za kruh, Oblikovali so hlebčke in jih dali v košarice počivat. "Kako dolgo so počivali potem hlabčki?" vprašam. 
"Šla sem očistit krušno peč, zakurila in ko se je peč ogrela, so bili hlebčki že vzhajani. To je bilo približno 1,5 ure," mi pove stara mama. 
"In kako ste prišli do tistega čisto prvega "ostanka testa" ?" jo vprašam.
"Ja, kaj pa vem. Od nekdaj sem delala tako, nadaljevala tako od moje mame in vedno je bil tam tisti suhi ostanek testa" mi pove stara mama. :)))

Torej gremo na delo, na nove začetke, grem ustvarit svoj suhi brezkvasni nastavek in mogoče bodo njegove zamejce dobili tudi moji otroci.  Dvomim. :))

Moji "prvi materiji" za pripravo brezkvasnega vzhajanega testa bom rekla: mati rženca. In od tega mojega prvega rženega kruha naprej bodo naša mati dobili svoje naslednike. Tako tega testa ni potrebno hraniti v hladilniku kot drože, jih stalno futrati, skrbeti za njih, ko greš na daljši dopust ali paziti, da ko se odločiš za peko kruha, da le-to planiraš cela  dva dni vnaprej. 

torej priprava začetnega testa s pomočjo domačega kefirja, s katerim lahko brezkvasno vzhajano testo  sploh začnemo pripravljati. Naredimo ga enkrat, prvič in zadnjič. 

Kako delujejo droži iz kefirja? Kefir je edinstvena fermentirana hrana, polna probiotikov in drugih zdravih hranil. Kefir pripravimo iz živih bakterijskih kultur - kefirjeve gobice - zrnca. Te gobice so prave kompleksne simbiotske kefirjeve kolonije, ki vsebujejo več kot 35 različnih probiotskih bakterij in so dokazano zelo koristne za naše zdravje. Te poskrbijo, da naše testo naraste, vzhaja. Bolj so dobro godi bakterijam (toplota in hrana, bolj so aktivne), več CO2-ja bodo izločile, več mehurčkov bodo naredile in tem bolj bo rahel kruh, sploh, če jim damo dovolj časa.

Bakterije pa ne bodo kruh samo zrahljale, ampak bodo mikroelemente (kalcij, folna kislina, B12, ...) predelale do takšne faze, da jih naše telo lahko popolnoma izkoristi. 

Saj veste, da kefir lahko pripravimo iz rastlinkega mleka in vode? Tako, da je to rešitev tudi za vse tiste, ki imajo alergijo na mleko.
​

Sestavine za starter (drože):

5 žlic ržene moke
cca 5 žlic kefirja​ (iz živalskega ali rastlinskega mleka)


Sestavine zadostujejo za pripravo kruha s 500 g moke. 

Sestavine enostavno s plastično ali leseno žlico (bakterije sovražijo kovino) dobro premešamo. 

Posodo nekoliko pokrijemo, vendar pustimo priprto, da lahko izhajajo plini. 

Postavimo jo na toplo mesto. Na pultu so recimo moje "drože" potrebovale celih 24 ur, da so oživele in začele malo migati, na toplem radiatorju pa so že po sedmih urah plesale kot zmešane. ​Zato, če imamo možnost, kar na topel radiator z njimi. Ne vroč, topel. 

Ko so droži pripravljene, se pojavijo takšni mehurčki. Uporabimo jih lahko takoj. Če nimamo časa takoj omesiti kruh, jih postavimo v hladilnik, kjer se fementacija upočasni. Pred peko kruha, jih vzamemo iz hladilnika, pustimo, da spet postanejo živahne in uporabimo. 

Različna moka različno hitro aktivira z bakterijami, ker proizvajalci uporabljajo različno "kemijo". Moka iz mlina in domači kefir delata čudeže. 

Ta količina starterja zadostuje za pol kg moke v določenem receptu. Moko lahko tudi kombiniramo in pripravimo kruh po želji, izberemo katerikoli recept. Le količino vode v že obstoječem receptu je potrebno prilagoditi oz. zmanjšati, ker je starter "moker".

Ko bomo prvič pripravljali kruh brez kvasa, nam verjetno ne bo takoj uspelo v nulo oz. kruh lahko, da ne bo prav takšen, kot smo si zamišljali, kot ga imamo najrajši.  Vendar ne pozabimo: "vaja dela mojstra, če mojster dela vajo!"

Testo s starterjem vzhajamo 2-6 ur (odvisno od vrste moke in testa),  preden ga damo pečt. Če želimo iz njega oblikovati štručke, kite, najprej testo oblikujemo v željeno obliko in potem vzhajamo. 
​

Rženec brez kvasa lahko pripravimo:

• iz aktivnega starterja, opisanega zgoraj (če delamo prvič tak kruh) ali
• iz suhega brezkvasnega nastavka (starega vzhajanega testa brez kvasa, ki smo ga posušili v velikosti jajca)

Recept zanj najdemo na tej povezavi: Rženec

Kruh je rahel, s hrustljavo skorjo in zelo okusen, se ne drobi. Po okusu spominja na babičinega. 

​Od že vzhajanega testa vzamemo del testa. Za pol kilski kruh potrebujemo za cca velikost enega jajca testa. Testo pustimo na krožniku nekje v hladnem prostoru, ki ne sme biti vlažen. 

Testo se bo posušilo in dobimo suhi brezkvasni nastavek.  Kako aktiviramo suhi brezkvasni nastavek oz. bakterije pred peko?

Suhi brezkvasni nastavek nadrobimo v toplo vodo, kateri smo dodali malo sveže moke - hrane za bakterije. To pustimo stati par ur. Vmes, če je potrebno, z roko še bolj razpustimo testo. Zadevo pustimo stati čez noč ali si pripravimo zjutraj pred službo in ko pridemo domov, nas bo čakal: "kvasec", ki ga lahko uporabimo takoj in na enak način, kot uporabljamo kvasec pripravljen iz aktivnega svežega kvasa. 

Torej omesimo testo, pustimo dobro uro vzhajati in kruh spečemo. Ne pozabimo, pred peko spet shraniti del vzhajanega testa. In tako je naš "kvas" vedno kredi. Pa še v trgovino nam ni potrebno poslati moža, ko nam zmanjka kvasa. :))) 

Če imamo torej dovolj toplo v stanovanju, lahko prvi kruh brez kvasa pripravimo samo v enem dnevu. Sicer sem za opis uporabila precej besed, želim si, da bi manj, da ne bi izgledalo komplicirano, vendar sem želela odgovoriti na vprašanja, ki so se meni postavljala ob iskanju recepta za kruh brez kvasa. Postopek je enostaven. In ne pozabimo, več časa imamo, dlje časa bomo kruh vzhajali, pustili, da bakterije naredijo svoje, boljši kruh bomo dobili.

Kako dolgo lahko hranimo suhi brezkvasni nastavek? Včasih so kruh pekli vsak teden, včasih na dva tedna. Toliko je vzdržal. Odkrito povedano ne vem. Bom pa pripisala to ob prvem daljšem dopustu, če je preživel.
Po tednu dni hranjenja v hladnem prostoru, je moj suhi brezkvasni nastavek bil v notranjosti še vedno moker, ampak aktiven po tem, ko sem ga pustila aktivirati v vodi z moko in sladkorjem. 

Hrenov namaz je zakon! Najbolj paše na črnem rženem kruhu. Mmm ... In če je namaz pripravljen še iz kefirja, ki vsebuje mnogo več probiotikov kot kisla smetana, bi lahko napisali, da je toliko boljši za naše telo. 

Priprava namaza je enostavna. Za osnovo potrebujemo domači kefir. Idelana priložnost, da se "znebimo" kefirja, ki nam ga tisti dan ni za piti. 

Ta recept najdete tudi v knjižici receptov iz kefirja, ki sem jih pripravila za podjetje Borgla. Knjižica receptov je priložena Kefirkotu.

Sestavine:

150 g kremnega kefirja (ki je bil 8 urnem na odcejanju)
domači kruh -  črn polnozrnati hlebček
1 žlica naribanega hrena
drobnjak
sol
sveže zmlet poper

Kefir vlijemo na plastično cedilo, ki smo ga prekrili z gosto sterilno gazo. Tako se bo sirotka iz kefirja odcedila, na cedilu pa ostal kremni sir.
Odvisno od tega kako dolgo bomo kefir cedili, takšna bo njegova struktura.  Tisti, ki bo manj časa preživel na cedilu, bo podoben gostemu jogurtu, tisti malo več bo podoben kisli smetani, tisti še več pa bo pa po strukturi in okusu spominjal na philadelphija sirček. Ker se je sirotka popolnoma odcedila, sirni namaz ni kisel, niti grenak. 

V odcejan kefir, podoben kisli smetani, enostavno vmešamo nariban hren, popramo in uporabimo kot pomako za kuhano govedino ali namaz. 

Sirotko popijemo ali kako drugače uporabimo, sirni namaz pa malo solimo in shranimo v hladilniku v neprodušno zaprti posodi lahko več dni. 

Obožujem makovke. Sploh, če je štruca malo večja in jo lahko narežem na rezine in še kaj namažem na njo. Ker sem želela pri makovki uporabiti čim manj kvasa, sem v testo dodala kefir, ki vsebuje naravne bakterije ter testo pustila čez noč počivati v hladilniku, da prijazne bakterije opravijo svoje. 

Čeprav nekaj časa traja, da lahko zarežemo v svežo makovko, nam pa sama priprava ne vzame dosti časa. Testo si pripravimo zvečer, ga čez noč pustimo v hladilniku, zjutraj vzamemo iz hladilnika, pustimo par ur, da se ogreje na sobno temperaturo, oblikujemo in spečemo. 

Skorjica je res hrustljava, sredica pa mehka. Okus kefirja se ne čuti. 

Kvas nadrobimo v kefir, dodamo k moki z ostalimi sestavinami in s kuhalnico ali rokami omesimo testo. Pustimo par minut na pultu, da se bakterije aktivirajo, pokrijemo posodo s folijo za živila in damo skledo v hladilnik za cca 10-12 ur počivat. Najboljše čez noč. 

Dve uri pred peko vzamemo posodo iz hladilnika in testo pustimo , da se ogreje na sobno temperaturo. 

Testo razdelimo na 3 dele. Če se testo lepi, si naoljimo roke in oblikujemo 3 svaljke, ki naj bodo v sredini debelejši kot ob koncih.

Spletemo kito in jo premažemo z raztepenim jajcem. 

Testo posipamo z makom. 

Pečico nastavimo na 220 stopinj in vanjo vstavimo posodo z vodo. Če bomo pekli kruh na glineni pekovski plošči, je potrebno vstaviti ploščo v pečico pred ogrevanjem in pustiti, da se potem, ko pečica že doseže nastavljeno temperaturo, dobro ogreje še plošča in bo učinek peke res podoben učinku krušne peči. 

​To ogrevanje traja nekje 20 minut vsega skupaj in ta čas naša makovka vzhaja.

Makovko pečemo cca 30 minut (odvisno od debeline makovke in pečice). Ko je pečena, votlo zadoni, če potrkamo po njej. 

Pečeno makovko pokrijemo s krpo in pustimo, da se počasi ohladi. Tako bo skorjica hrustljava, sredica pa lepo mehka. 

Ena boljših voščil za dobro jutro je, ko zadiši iz kuhinje po sveže pečenem kruhu. 

Te naše spirale so sicer pripravljene iz bele pšenične moke, lahko pa jh pripravimo tudi iz polnozrnate moke, pirine, brezglutenske moke, mešanice različnih mok itn. Vendar bomo v tem primeru morali prilagoditi količino moke oz. tekočine, saj vsaka moka se ne obnaša enako. Moko dodajamo, dokler se testo med gnetenjem ne odlepi od posode. Mora biti pa še vedno precej mehko testo. 

Spiralo lahko posujemo z različnimi semeni. Mi smo izbrali tokrat pražena bučna semena. 

Tale naš kruhek je mlečen, pripravljen iz svežega kefirja, ki ga po zelo enostavnem postopku pripravljamo doma. Če ga nimamo, kefir komot nadomestimo z jogurtom. 

Tisti z mlečno intolerantno ali z alergijo na mleko, lahko kruh pripravimo tudi iz kefirja pripravljenega iz ovsenega, madljevega ali riževega mleka. 

Sestavine:

600 g bele pšenične moke
1 dcl toplega mleka
2 dcl kefirja (ali jogurt)
1/2 kocke svežega kvasa (20 g)
1 žlica sladkorja
1 žlička soli


Ostale sestavine:

1 jajce 
1 žlica kremnega kefirja ali kisle smetane
sesekljana pražena bučna semena

V posodo presejemo moko, naredimo jamico in vanjo vlijemo toplo mleko. Mleko ne sme biti prevroče, ker bo drugače uničilo kvasovke in testo ne bo vzhajalo. 

V mleko nadrobimo sveži kvas, dodamo žlico sladkorja in počakamo 8 minut, da se naredi kvasec.

Nato dodamo vse preostale sestavine sobne temperature in omesimo precej mehko testo. 

Ko se testo odlepi od posode, je pripravljeno, da počiva in na toplem in v pokriti posodi vzhaja eno uro. Če se testo ne odlepi od posode (moke so različno vlažne), dodamo še malo moke. 

Vzhajano testo na rahlo pomokani površini nežno omesimo in ga razdelimo na  6 enakih delov.

Iz vsakega dela testa oblikujemo kroglico, ki jo posvaljkamo v svaljek dolg približno 35 cm. Svaljek na sredini upognemo in oba konca zvijemo v spiralo.

Spirale odlagamo na pekač obložen s papirjem za peko. Pokrijemo jih s krpo in pustimo, da vzhajajo vsaj pol ure. 
Vzhajane spirale premažemo z jajcem, ki smo ga raztepli s kislo smetano in posujemo s sesekljanimi bučnimi semeni.

Spirale pečemo v že ogreti pečici na 220 stopinj približno 15-20 minut oz. dokler niso pečene. Ko potrkamo po njih in če votlo zadonijo, so pečene. 

Mi smo si jih tokrat postregli zraven frtalje s šparglji in goričko klobaso.

Ta naša mehurčkasta pijača sicer nima 3 srčkov, bi pa lahko imela, saj je prav tako naravna, saj so mehurčki naravno proizvedeni preko fermentacije s pomočjo probiotičnih bakterij, ki živijo v simbiozi kot kefirjeva zrnca za vodni kefir. 

Sestavine:

6 - 8 žlic zrnc vodnega kefirja (probiotičnih bakterij)
4 dcl pomaračnega soka + 4 dcl vode ali  8 dcl mrzle vode
4 kocke kandiranega ingverja ali 6 kandiranih lupinic pomaranče
1 vejica mete

V primeru, da uporabimo sveže iztisnjen pomarančni sok, sok obvezno razredčimo z vodo, drugače se bo sadni sok spremenil v alkohol. 

V primeru, da uporabimo pomarančni sok (kupljen ali doma flaširan), ne rabimo dodajati dodatne količine sladkorja, kot hrano bakterijam, ker sok že vsebuje dovolj "cukra". Ta sok ne rabimo niti redčiti z vodo, ker se ne bo spremenimo v alkohol. 

Dodamo kefirjeva zrnca ... 

... zalijemo z mrzlo vodo in posodo tesno zapremo. Posodo pustimo stati na kuhinjskem pultu, vstran od direktnega sonca, za cca 1-2 dni. 
Posodo vmes večkrat pretresemo, vendar je ne odpiramo.

Ko doseže naša pijača zadovoljivo mehurčkastost, jo s plastičnim cedilom precedimo v steklenico. Če smo delali našo "radensko" z vodo, ji zdaj dodamo sok, takoj zapremo in postavimo v hladilnik, da se ohladi preden jo postrežemo. 

Če smo našo "radensko" pripravljali že s sokom, jo enostavno precedimo in prav tako takoj zapremo.

Kefirjeva zrnca operemo pod mrzlo, tekočo vodo, odstranimo vse "dodatke" (meto, lupinice, ...) ter zrnca pripravimo za novo fermentacijo.

Stopnja mehurčkastosti je odvisna od aktivnosti naših probiotičnih bakterii. Njihova aktivnost pa od dodane hrane - sladkorja in časa fermentacije. 

Opozorilo: predlagam, da uporabite kakšen dober, kvaliteten kozarec z debelejšim steklom, da slučajno zaradi plinov, ki nastajajo med fermentacijo in pritiska ne pride do tega, da bi kozarec razneslo. 

Potica, potičke, mini potičke ...  Mmmm! Različni nadevi, kombinacije. Tokrat smo izbrali skutin nadev, oz. nadev in kremnega kefirja, ki smo ga pripravili doma. Seveda lahko uporabite tudi navadno skuto. Vendar zakaj je že kefir boljša alternativa skuti? To si lahko preberete tukaj. KLIK!
Skuti smo v nadev dodali še jabolka in prav zaščemelo me je, da bi probal,a nekako vpeti še mak in orehe, da bi nastala kakšna gibanična potička. Kdaj drugič, definitivno to pade! 

Drugače pa namesto jabolk lahko skuti dodate pehtran, pa dobite pehtranovo potičko ali preprosto pustite svoji domišlji kakšno drugačno pot. 

Sestavine za testo:

500 g  mehke moke
1/2 kocke svežega kvasa
100 g stopljenega masla 
80 g sladkorja
2 dcl kefirja
1 dcl mleka
2 rumenjaka
1 žlica ruma
ščep soli 


Sestavine za nadev:

500 g kremnega kefirja  (ki je sedel cca 20 minut na cedilu) ali skute iz kefirja
1 rumenjak
2 žlici pšeničnega gresa
2-3 žlice sladkorja
vanilija v prahu ali postrgana semena iz vanilijevega stroka
1 rumov sladkor
limonina lupinica

2-3 jabolka
1 žlička cimeta
2-3 žlice rjavega sladkorja

beljak za premaz

sladkor za posip

Moko presejemo v posodo, segrejemo 1 dcl mleka, ki ne sme biti prevroče, drugače "ubijemo" kvasovke in testo ne bo dovolj vzhajalo. V moko naredimo jamico in vanjo vlijemo pogreto mleko ter nadrobimo sveži kvas. Dodamo nekaj sladkorja, ter počakamo cca 8 minut, da se naredi kvasec.

Nato dodamo vse preostale sestavine za testo in ga omesimo. 

Testa ne rabimo vzhajati, ampak ga takoj razvaljamo na  na cca 0,5 cm tanko, v obliki pravokotnika mer: cca 95  x 30 centimetrov.

Vse sestavine za nadev z žlico dobro premešamo in nadev nanesemo na testo. 

Jabolka na grobo naribamo, dodamo sladkor in cimet in jih v kozici približno 5 minut dušimo. 

Ohlajena jabolka razporedimo po skuti. 

Pogačo po dolžini zvijemo v rolo in jo nato razrežemo na manjše potičke. 

Beljak z vilico raztepemo in z njim premažemo potičke.

Mini skutine potičke pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj, nekje 40-50 minut (odvisno od pečice).


Pečene potičke pokrijemo s krpo in pustimo, da se počasi ohladijo. 


Po pečenih potičkah posipamo sladkor v prahu.

Za česnove bombetke lahko uporabite moko po želji. Vendar bodo najbolj puhaste in mehke z belo moko. Pridejo pa čudovito tudi z ostalo moko. Sem že delala z mešanico ržene in črne moke, s polnozrnato moko, pirino moko, pravijo, da so odlične tudi z brezglutensko moko, … 

V standardnem receptu za 30-minutne bombetke smo tokrat namesto vode uporabili doma narejen kefir (uporabite lahko tudi jogurt) ter dodali česen, bučna semena in čebulo. Bombetke so enostavne, slastne  in še vedno zelo hitro narejene. 

Za vse tiste z alergijo na jajce, dobra novica. Sem že pozabila dodati jajce v maso in so ravnotako prišle slastne. Le  kakšno žlico ali dve kefirja oz. tekočine boste morali dodati namesto jajca. 

Sestavine: 

500 g moke po želji
1/2 lončka mletih bučnih semen
2 dcl kefirja (ali jogurta)
cca 0,5-0,75 dcl mleka
1/2 kocke svežega kvasa
1 jajce
žlica sladkorja
žlička soli
5 žlic olivnega olja
2 večja stroka česna
2 manjši ali ena večja mlada čebula

1 beljak za premaz
1 žlica sesekljanih bučnih semen za posip

Moko presejemo v posodo, naredimo v sredini jamico, jo zalijemo s kefirjem sobne temperature ter dodamo ogreto (ne vroče!) mleko. V kefir nadrobimo sveži kvas, dodamo sladkor in počakamo kakšnih 8 minut, da se naredi kvasec. Nič hudega, če kvasec po osmih minutah ni  "napihnjen" kot ponavadi. 

Ta čas, ko se dela kvasec, si pripravimo česen in čebulo. Oboje na drobno sesekljamo in zelo na hitro in na nizkem ognju, na malo oljčnega olja svetlo popražimo. Pražimo par sekund, dokler česen ne zadiši in čebula pade skup. Če bo česen preveč pražen in rjav, bo v bombetkah zelo grenil. Česen in čebulo ohladimo.

Ko je kvasec aktiviran, dodamo vse preostale sestavine in zamesimo testo podobne konzistence, kot je zgoraj na fotografiji. Po potrebi dodamo še moko ali tekočino. Kot sem že zgoraj omenila, so količine odvisne od vrste in vlažnosti moke. Testo mora biti mehko in se odlepiti od posode. 

Na koncu še vmešamo pražen česen in čebulo in takoj oblikujemo 12 kroglic, ki jih pustimo vzhajati kakšnih 15 minut. 

Če želite imeti gladke bombetke, jih komot takoj, ko oblikujete zadnjo kroglico, še enkrat malo povaljate med dlanmi. Čas naj kar teče. ;) 
Vmes bombetke premažemo še z razžvrkljanim beljakom (lahko uporabite novega. Jaz ponavadi vzamem kakšno žličko beljaka vstran od jajca, ki ga dodam k testu. To je lažje, če so jajca večja) in po njih potresemo sesekljana bučna semena. 

Bombetke pečemo nekje 10-15 minut  (odvisno od pečice). Ne jih prepeči, ker bodo potem suhe. Ko potrkamo po pečeih bombetka in če votlo zadonijo, so pečene. 

Pečene bombetke OBVEZNO pokrijemo s krpo in jih pustimo, da se tako ohladijo. S tem dejanjem bodo bombetke postale lepo mehke. 

Posolanka pravimo v Prekmurju pogači, ki je pripravljena iz mlečnega testa in s skutinovim nadevom. Lahko jo pripravimo samo iz skutinovega nadeva, lahko pa dodamo orehe, lešnike, jabolka, slive, …
Med našimi recepti najdete Skutinovo posolanko, ter  Skutinovo posolanko z lešniki in jabolki, katerih testo je pripravljeno iz mleka in nadev iz kupljene skute. 

Zdaj, pa predstavljam še recept za prav tako odlično posolanko, ki jo lahko pripravimo iz domačega kefirja. Ne glede na to ali pripravimo posolanko iz mleka ali iz kefirja, sta okusa popolnoma enaka. Razlika je le v sestavi oz. količini hranil, vitaminov, kalcija ter zdravilni učinkovitosti na naše telo. Tukaj zmaga posolanka iz kefirja.

Sestavine za testo:

600 g moke
1/2 kocke (20 g) svežega kvasa
1 dcl mleka
2 dcl kefirja
2 žlici sončničnega olja
1 - 2 žlici sladkorja
ščep soli


Sestavine za skutinov nadev:

500 g domače skute iz kefirja
2 žlici pšeničnega gresa
2 -3 žlice sladkorja
vanilija v prahu ali postrgana semena stroka vanilije
1 jajce


Sestavine za preliv in oblogo:

2 žlici kremnega kefirja (ki je sedel 5 ur na cedilu - kisla smetana)
1 jajce
1 žlica sladkorja v prahu
slive (sveže ali zamrznjene)
orehi (nekaj celih + 2 žlici mletih)

sladkor v prahu za posip
maslo ali olle ali PAM sprej za namastitev pekača

Najprej si pripravimo testo. V posodo presejemo moko, naredimo jamico in vanjo vlijemo toplo mleko. Mleko ne sme biti prevroče, ker bo drugače uničilo kvasovke in testo ne bo vzhajalo. 

V mleko nadrobimo sveži kvas, dodamo žlico sladkorja in počakamo 8 minut, da se naredi kvasec. Nato dodamo vse preostale sestavine sobne temperature in omesimo precej mehko testo. 

Ko se testo odlepi od posode, je pripravljeno, da počiva in na toplem in v pokriti posodi vzhaja eno uro. Če se testo ne odlepi od posode (moke so različno vlažne), dodamo še malo moke. 

Ta čas, ko testo vzhaja, si pripravimo nadev. V posodi z vilico dobro premešamo vse sestavine za nadev. 

Nadev do uporabe shranimo v hladilnik. 

Pekač namastimo. Vzhajano testo na rahlo pomokani površini nežno omesimo, nato ga pa z naoljenimi rokami nežno razvlečemo kot pico. Testo naj bo tanko nekje 0,5 cm ali manj. 

Po testu razporedimo nadev iz skute kefirja. Robove pustimo prazne. Po nadevu potrosimo 1-2 žlici mletih orehov, razporedimo polovičke sliv ter polovičke orehov.

V manjši posodici z vilico dobro raztepemo 1 jajce, sladkor v prahu in kremni kefir, ki smo ga na cedilu odcedili cca 5-8 ur in je po konzistenci podoben kisli smetani. 

Robove testa zavihamo navzgor proti sredini pogače.

S to kremo najprej premažemo robove testa, preostalo kremo pa razporedimo po nadevu. 

Posolanko pečemo v že ogreti pečici na 180-200 stopinj, nekje 45 minut (odvisno od pečice).

Pečeno posolanko pustimo, da se nekoliko ohladi in nadev stisne. Posipamo jo s sladkorjem v prahu. 

Posolanko razrežemo tako kot pico na trikotnike.

Domačo skuto lahko pripravimo na zelo enostaven način doma. Dlje časa jo bomo fermentirali, manj laktoze bo vsebovala. 

Nam osebno je najboljša skuta iz sveže pripravljenega mleka (kupljenega v trgovini), lahko pa jo pripravite tudi iz mleka brez laktoze. Ker za uspešno fermentacijo bakterije za svojo delo potrebujejo hrano v obliki mlečnega sladkorja, je boljše, da uporabimo mleko z laktozo. Itak jo bodo bakterije med fermentacijo "pojedle". 

Sestavine:

1,5 l polnomastnega mleka
2 lončka kefirja

Mleko segrejemo nekje na 60 stopinj in mu dodamo kefir. Mleko naj ne bo prevroče, ker bomo drugače uničili bakterije in bo fermentacija končana. Narahlo premešamo. Ne mešamo prehitro in preveč, ker bomo drugače razbili grudice in bo skuta zrnasta, drobna. Počakamo 10 minut, da se mleko sesiri. 

Lonec s sesirjenim mlekom, pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo na kuhinjskem pultu, vstran od direktnega sonca, da poteče proces fermentacije .

Na drugi dan to "mleko" segrejemo spet na nekje 60 stopinj. Opazili bomo, da se sirotka obarva zeleno, Previdno premešamo in pustimo, da se ohladi.
 
Nato skuto previdno zlijemo na večje cedilo prekrito s bombažno krpico in počakamo uro dve, da se večji del sirotke odcedi. Nato skuto zvežemo v culico in jo ožamemo oz. obesimo, da se odcedi še preostali del sirotke in ostane v krpici čista skuta. 

Ker taka skuta ni slana, jo  lahko uporabimo v slanih ali sladkih kombinacijah. Mi smo jo tokrat nadevali na polnozrnat kruh s semeni, obložili s hruško in začinili vse skupaj s sladkim medom. 

p.s.

Če se mleko ne sesiri in se ne začnejo tvoriti grudice, pomeni, da je med procesom prišlo do "napake". Najbrž je bilo mleko prevroče ali bakterije v kefirju niso bile žive.  Seveda ne bomo vsega tega mleka zavrgli (sem proti temu, da se hrana meče vstran), zato dodamo v mleko 2-3 žlice kisa. V tem slednjem primeru seveda ne moremo govoriti o fermentaciji. Navedla sem zgolj primer, drug način izdelave skute oz. primer, da zadeve ni potrebno zavreči, če zafrknemo med procesom. 

Namesto jogurta lahko kot preliv za solato uporabimo tudi kefir. Jaz ga v tem primeru začinim dodatno s pekočim čilijevim oljem ali sveže zmletim čilijem. Tako se mi zdi, da čili da solati in kefirju neko dodatno svežino in težo. 
Ker je kefir že v osnovi nekoliko kiselkast velja previdnost ob dodatni uporabi kisa. Pri tej solati smo se pri nas odločili uporabiti zeliščni kis iz paprike, česna in bazilike, ki ga izdeluje Hiša zelišč iz domačih začimb. Ta kis je precej bolj blag od jabolčnega ali sploh vinskega kisa.

Sestavine:

3 - 4 žlice gostega domačega kefirja
5 prepeličjih jajc
motovilec
5 - 7 redkvic
drobnjak
sol
sveže zmlet poper
zeliščni kis (paprika, česen, bazilika - Hiša zelišč)
sveže zmlet čili (ali 2-3 kapljice čilijevega olja)

V lončku premešamo drobno nasekljan drobnjak  ter sveže zmlet čili, sol. 
Prepeličja jajca skuhamo na trdo (5 minut naj vrejo), oluščimo in narežemo. 
Redkvico očistimo in narežemo na take obročke. 

Solato začinimo, premešamo in postrežemo.

Za te čokoladne mufine sem uporabila moj osnovni recept za muffine, kjer sem navadni jogurt zamenjala za lonček doma pridelanega kefirja ter pri količini moke, del le-te zamenjala za žlico kvalitetnega kakava. Dodala sem pa še dobro žlico nutele, ki jo lahko zamenjate tudi s stopljeno čokolado, za bolj čokoladast okus. 

Sestavine:

1 jogurtov lonček sladkorja
2 jogurtova lončka moke
1 žlica kvalitetnega kakava
1 dobra žlica Nutele
1 lonček kefirja
½ lončka olja
1 pecilni  prašek
1/2 žličke vanilije v prahu ali postrgan strok vanilije
2 jajci

1 jabolko
1 žlica rjavega sladkorja

Vse sestavine enostavno dobro premešamo, da dobimo gladko zmes za biskvit.

Maso nadevamo v modelčke oz. pekač za muffine. Jabolko razrežemo na krhlje in z njimi obložimo maso tako, da spodnje dele krhljev potisnemo v maso. 

Po krhljih jabolka potresemo malo rjavega sladkorja, ki bo med peko rahlo karameliziral. 

Muffine pečemo na 180 stopinj, nekje 20 minut, oz. odvisno od pečice. 

Z drugo fermentacijo ne samo, da dodamo kefirju okus, temveč poskrbimo, da se hranilne vrednosti, vitamin B 12 in folna kislina v kefirju še povečajo. Kalcij in magnezij po drugi fermentaciji kefirja postaneta še bolj bio razgradljiva, kar pomeni, da ju naše telo še lažje in popolnoma izkoristi.

Sestavine:

6 dcl domačega kefirja

lupina 1/2 limone ali
1/4 pomarančne lupine ali
cimetova  palčka ali
strok vanilije ali 
1/4 lončka sadja na 1 lonček kefirja: jagode, maline, borovnice, dateljni ...
vrečka čaja

Če uporabimo lupino citrusov, uporabimo bio cituse drugače citruse za 30 sekund potopimo v vrelo vodo, da se iz lupine izlužijo strupi.

Kefir natočimo v lonček, ki se da dobro zapreti. Dodamo okuse po želji. Recimo lupina pomaranče, tangerine, mandarine, ... 
Dodamo samo povrhnji del lupine in ne beli del, ki bi grenil.

... ali palčko cimeta + vanilijevo palčko + dateljne ...

Posodice tesno zapremo in jih pustimo na kuhinjskem pultu, vstran od direktnega sonca, da poteče druga fermentacija. 

Odvisno od okusa, bi naj druga fermentacija trajala od 12-24 ur. Daljša bo fermentacija, močnejši bo okus. Meni je ljubša krajša fermentacija. 

Po končani drugi fermentaciji se kefir loči od sirotke. Zgoraj bo tako nastal kremni kefir z določenim okusom, spodaj pa sirotka. 

Ker je sirotka precej zdravilna je ne odvržemo, ampak kefir s sirotko pretresemo, da se ponovno povežeta in kot tak kefir popijemo. Seveda po odstranitvi lupin in/ ali drugih dodanih vsebin.

Če pa želite uporabiti samo zgornji kremni del kefirja z določenim okusom, ga z žličko poberete in pojeste kar tako ali uporabite recimo za triffleje, pri sladicah itn.

Drugič fermentiran kefir, ki ga ne porabite, shranite v zaprtih posodicah v hladilniku. uporaben je več tednov. 

Palačinke. A jih kdo ne mara? Ne poznam nobenega otroka, niti odraslega, ki bi imel kaj proti palačinkam. A ste vedeli, da jih čisto preprosto in na enak način pripravimo lahko tudi iz kefirja? O, ja! Pa še mehkejše so. 

V receptu je sicer upoštevana navadna bela moka, ki pa jo seveda lahko zamenjamo tudi s katero drugo vam bolj zaželjeno moko ali kombinacijo različnih moj. ;) Le količine v tem primeru malo prilagodimo, ker vse moke niso enako vlažne, lepljive. Po potrebi dodamo še kakšno žlico moke ali zmanjšamo/povečamo tekočino. Masa mora biti po konzistenci podobna masi za navadne palačinke, za katere verjamem, da smo jih že vsi pekli. 

Ker pa kefir že vsebuje "kisle dodatke", ne potrebujemo v maso dodajati Radenske za rahlost, ker so palačinke iz kefirja že itak precej bolj mehke, elastičnejše. 

Sestavine  za testo palačink:

3-4 jajca
1/2 litra kefirja
200-250 g moke
4 žlice sladkorja (lahko rjavega)
ščep soli
vanilija v prahu (lahko tudi postrgana semena vanilijevega stroka)


Sestavine za nadev iz kremnega kefirja:

cca 250 g kremnega kefirja (kefir sem odcejala cca 20 ur, da je nastal kremni sir)
1 rumenjak
naribana lupinica 1/2 limone
ščep vanilije v prahu
2 žlici rjavega sladkorja


Ostale sestavine, ideje za pa-pa-palačinke:

nutela
lešniki, orehi, mandlji, kokosova moka
pražen kokosov čips
drobno sadje (maline ribez, jagode, …)
najboljša domača jagodna marmelada 
hruškov džem z ingverjem in kokosom
…

Ostalo:
PAM sprej za namastitev ponve

Kefir pustimo za cca 20 ur na cedilu, da se sirotka loči od kefirja in ostane na cedilu le kremasti kefir. Podrobnejši postopek najdete na tej povezavi. KLIK. 

Sirnemu kefirju dodamo vse zgornje sestavine za nadev in nežno premešamo. 

Iz vseh sestavin za testo s pomočjo mešalnika pripravimo maso in jo pustimo cca 15 minut počivati, da moka nekoliko zgosti maso. Če je masa pregosta, jo razredčimo z mlekom. 

Vročo ponev pošpricamo s PAM sprejem proti sprijemanju, ki ne vsebuje nobene maščobe ter palačinke spečemo na obeh straneh.

Na pečeno palačinko damo cca 2 polni žlici nadeva (kot kaže slika) ter jo zavijemo. 

Polnjene palčinke odlagamo v pekač, ki smo ga ravno tako namastili s PAM sprejem proti sprijemanju. 

Palačinke premažemo s preostankom namaza ter jih potisnemo v že ogreto pečico na 200 stopinj in spečemo. Pečemo jih cca 20 minut. 

Po gratiniranih palačinkah potresemo kokosov čips. 

Preostale palačinke premažemo po želji z nutelo, marmelado, ...

… jih obložimo s sadjem … 

Če preostanku testa dodamo še kakšo žlico moke, da postane testo gostejše, lahko naredimo otrokom "lizikaste" palačinke oz. palačinke na palčkah. 

Gosto testo zlijemo na ponev, vanj potisnemo zobotrebec z debelejšim vrhom na eni strani in palačinko spečemo z obeh strani. 

Palačinke okrasimo, premažemo glede na željo otrok. 

Otroški šampanjec z okusom in mehurčki, si lahko po naravni poti naredimo tudi doma. Potrebujemo le kefirjeva zrnca za vodni kefir (najdete jih preko Kefirhood.com) vodo ali sok, okus ter nek sladkor s katerimi se bodo bakterije hranile in ga porabile. Pustile bodo pa ogromno CO2-ja kot stranski produkt. 

Če imate naravni bezgov sirup, ga lahko uporabite že takoj v začetku fermentacije. V tem primeru, dodanega sladkorja ne potrebujete, ker je sirup seveda že sladek.

Sestavine:

8 dcl vode
6-8 žlic zrnc za vdni kefir
5 kock kandiranega ingverja
1 vejica mete
bezgov sirup (naš recept najdete med recepti > Shramba)

V kozarec damo oprana kefirja zrnca, kandirani ingver, meto ter vse skupaj zalijemo z mrzlo vodo. 

Po 1-2 dneh otroški šampanjec precedimo na plastičnem cedilu v stekleničko. Dodamo bezgov sok ter steklenico takoj zapremo in šampanjec ohladimo v hladilniku. 

Zrnca za vodni kefir operemo pod mrzlo vodo in odstranimo vse dodane okuse. 

Podrobnejša navodila, kako naredimo vodni kefir, najdete med recepti ali s klikom na Vodni kefir - probiotična sodavica.

Preden našo slatino z okusom bezga postrežemo, jo dodatno okrasimo s svežimi malinami in meto.

Obožujem enostavne jedi, ki ne zahtevajo veliko kompliciranja, umazane posode. In če je ta jed, tako kot ta pečena kaša, še zdrava, so te še toliko bolj in pogosteje prisotne na našem jedilniku. 

Pečena kaša z jabolki in orehi se pripravi v pekaču, brez predhodnega kuhanja. V receptu lahko uporabite samo ajdovo kašo, ker pa mi jo je tokrat zmanjkalo, sem dodala še proseno kašo. Prosena kaša potrebuje nekoliko več toplotne obdelave kot ajdova kaša, zato bo na koncu ta nekoliko bolj hrustava oz. al dente pripravljena, kar pa ni nič narobe - meni je ta hrustljavost še boljša. 

Tako kot pri večini receptov s kefirjem, kjer ga toplotno obdelamo, lahko le-tega, če nimate doma pripravljenega, zamenjate z eno količino jogurta.

Sestavine za pekač cca 18 x 26 cm:

1 lonček ajde
1/2 lončka prosene kaše
1/2 lončka mletih lešnikov
2 večji jabolki (ali 3 manjše)
3-4 žlice rjavega sladkorja
3 dcl kefirja
mleko (zalijemo toliko, da je vse pokrito)
ščep soli
cimet
vanilija v prahu ali nastrgana semena iz stroka vanilije


creme fraiche (lahko tudi kremast kefir)
sladkor v prahu
cimet
PAM sprej

S PAM sprejem, ki je brez maščobe in proti sprijemanju, pošpricamo pekač. V pekač nato nasipamo kašo in obložimo z naribanimi jaboki.

Dodamo sladkor, začimbe, sol, kefir ter zalijemo z mlekom. Mleka dodamo toliko, da so jabolka pokrita. 

Po vrhu natrosimo mlete lešnike. Z žlico lešnike nekoliko potopimo v mleko. Po potrebi dodamo še mleko, da so lešniki pokriti. 

Kašo z jabolki in lešniki pečemo na 180 stopinj kakšnih 45 -60 minut. Odvisno od pečice. 

Pečeno kašo ohladimo, razrežemo na kocke in jo postrežemo s creme fraiche-jem, kateremu smo dodali sladkor v prahu. Po vrhu posujemo cimet. 

Odlično za zajtrk, malico, večerjo in za zdrave fanatike tudi namesto sladice. ;)

Hladna kumarična solata v vročih poletnih dneh je ideal. Sicer jo velikokrat pripravim tudi iz jogurta, vendar če je v hladilniku dovolj kremnega kefirja, ni debate o tem, kakšna oz. katera bo druga glavna sestavina v tej solati. 

A je lahko še kaj bolj osvežilnega?  

Sestavine:

2 lončka kremnega kefirja, ki smo ga 5 ur pustili na cedilu, da se loči od sirotke
1-2 kumari
1-2 stroka česna
1 manjša mlada čebula
sol
sveže zmlet poper
1 žlička sladke mlete rdeče paprike
ščep črne kumine

Kumare operemo in če niso ravno domače, je najboljše, da jim odstranimo lupino. Česen in čebulo na drobno narežemo in vse skupaj z začimbami in kefirjem, ki smo ga v hladilniku pustili cca 5 ur, da se je sirotka scedila iz kefirja, zmešamo. 

Podrobnejši postopek, kako naredimo različno kremasti kefir, si lahko preberete v članku Kremni kefir. 

Če nismo imeli že ohlajenih sestavin, postavimo kumarično solato vsaj za pol ure v hladilnik, ker ta solata najbolj tekne, če jo uživamo fajn ohlajeno. 

Slastno, enostavno, dobro in hitro gotovo. Tisti, ki ne marate kefirja, ga lahko nadomestite z jogurtom. 

Sestavine: 

4 jajca
4 žlice sladkorja
4 zvrhane žlice moke
1 rumov sladkor
1/2 žličke vanilije v prahu
lupinica 1 limone
2 dcl domačega kefirja

***
1 žlica rjavega sladkorja
cimet
1 jabolko
lonček malin
sladkor v prahu
sveža meta

Rumenjake in beljake ločimo. Rumenjakom dodamo sladkor in ju penasto zmešamo. Dodamo moko in začimbe ter 1/4 snega beljakov ter na najnižji stopnji počas zmešamo. 

Preostali sneg iz beljakov vmešamo ročno z lopatko, lepo počasi, da ostane čim več zraka v testu.

Testo vlijemo v pekač obložen s papirjem za peko (cca 21 cm premera) ter testo obložimo s tankimi rezinami jabolk. 
Po vrhu začinimo s cimetom.

Zlejvanko pečemo cca 40-50 minut, odvisno od pečice, na 180 stopinj. 

Zlejvanka bo med peko precej narasla, vendar se po po tem, ko jo vzamemo iz pečice, sesedla. Zato "nč bat", ker tako pač pri zlejvanki je. 

Počakamo, da se zlejvanka z jabolki ohladi, nato jo posipamo s sladkorjem v prahu in dodatno obložimo s svežimi malinami in meto.

Zraven ponudimo probiotično pomarančno "sodavico".

Vodni kefir ni niti približno podoben okusu kefirja, ki ga naredimo iz mleka. Za vodni kefir bi lahko napisali, da dobimo okus "slatine" oz. je okus podoben Radenski z okusom ali drugim šumečim pijačam. Z razliko seveda, da vodni kefir (sodavica) vsebuje tako kot mlečni kefir ogromno probiotikov in poskrbi, da se vitamini in druga hranila v telesu lažje in popolnejše izrabijo. 

Za vodni kefir potrebujemo kristalna kefirjeva zrca (skupek probiotičnih bakterij)  in sladkor, kot hrano za te bakterije. Brez skrbi, bakterije bodo sladkor predelale v energijo, oz. stranski produkt CO2 oz. bodo našo pijačo spremenile v sodavico. 

Navaden beli sladkor lahko nadomestimo s kandirani ingverjem, kandirano lupinico citrusov, dateljni, sadnimi sirupi, zelišče, sokovi …

Probiotično sodavico oz. slatino z okusom (lepše se bere kot vodni kefir) lahko pripravimo tako na osnovi sadja, kot zelenjave ali kokosove vode.

Sestavine:

4 žlice kristalnih zrnc za vodni kefir
8-10 dcl hladne vode (sadnega/zelenjavnega soka, sirupa, kokosove vode, …)
sladkor (dateljni, kandirani ingver, kandirane lupinice citrusov, sadni sokovi, sirupi, …)

čas fermentacije: 1-2 dni
potrebujemo še: kozarec ali steklenica s pokrovom, ki dihta

• Zrnca za vodni kefir vedno pred uporabo operemo (dobro splahnemo) v plastičnem cedilu pod MRZLO vodo. 
  
• Dodamo hrano bakterijam - sladkor (2 žlici sladkorja ali 5 dateljnov, 6 kandiranih ingverjev, pol dcl sadnega sirupa, …) več "cukra" bomo dodali, bolj bodo bakterije delale
• Dodamo po želji druge okuse (recimo meta). Če bomo dodajali sveže sadje ali zelišča, zelenjavo, pazimo, da so popolnoma pokriti z vodo, drugače bo začelo gniti)
• Posodo dobro zapremo in jo na pustimo na pultu 1-2 dni in vstran od neposrednega sonca. čas je odvisen od tega, koliko sladkorja smo dodali, temperature prostora oz. odvisno od tega kako hitro se bodo delali mehurčki. 
• Vmes posodo večkrat pretresemo in ne odpiramo.
• Opozorilo (vendar se ne prestrašiti). V primeru, da pozabite na posodo ali jo date na sonce ali bo preveč sladkorja, lahko posodo zaradi CO2-ja raznese. Ampak ne se bati, meni posode še ni razneslo. :)
• Po 1-2 dneh sodavico precedimo skozi plastično cedilo in s čistimi rokami odstranimo "porabljene dodatke" iz vodnih kristalov. Manj dodatkov dodamo, lažje delo nas čaka. :))
• Sodavico nalijemo v čisto steklenico s pokrovom in hranimo v hladilniku. Hranimo jo komot par dni. 

Najbolj osvežilna, sploh v vročih dneh, paša hladna sodavica.


Na začetku bo mogoče potrebno nekajkrat malo poskusov, igračkanja, da ugotovite kateri okusi vam najbolj pašejo in kolikšna mehurčkastost. 

Definitivno je pa ta naša slatina z okusom in pa sploh v primerjavi z drugimi šumečimi pijačami precej bolj zdrava in z manj cukra.

Zrca oz. kristale za vodni kefir je težje dobiti kot gobice za mlečni kefir. Vendar le-te hitreje rastejo. Pri vsakokratnem polnjenju lahko vidimo, da jih je za vsaj 1 žlico več. Ko bodo naša zrca zrasla za novih 6 žlic, jih podarimo naprej. 

Ne pozabimo: "Sharing is caring". :)

KAKO SHRANJUJEMO ZRCA?

Zrna operemo pod mrzlo vodo in jih sranimo v zaprti posodi s sladkano vodo. 
Razmerje: 1/2 lončka zrnc : 1/2 lončka cukra :  1/2 lončka vode

Tako shranjena vodna zrca zdržijo (po navodilih, ki sme jih dobila) več tednov. Jaz sem jih tako shranila največ za en teden. Po cca 3-4 tednih shranjevanja pa spet zrnca operemo in zamenjamo sladkano vodo. 

Po tem, ko želimo zrnca ponovno uporabiti, jih dobro splahnemo pod mrzlo vodo in začnemo po zgoraj opisanem postopku. 


KAKO VEMO, ČE ZRNCA NISO VEČ UPORABNA?

Če ne ravnamo pravilno z zrnci (bakterijami), začnejo kaj hitro umirati in kristali začnejo smrdeti. Zrnca oz. bakterije potrebujejo za svojo rast hrano: sladkor in minerale. Od "cukra" je odvisno kakšno sodo bodo naša zrnca naredila. 

KJE DOBIM ZRNCA?

Ker se znca ne prodajajo (naj se nebi, no) ampak podarjajo, je za zrnca za vodni kefir potrebno malo povprašati naokoli. 

Obstaja pa tudi spletna aplikacija KEFIRHOOD.COM, kjer ko se registrirate, izberete osebo s seznama, ki ima ta zrca v vašem kraju in ji pošljete sporočilo in se zmenita za izmenjavo. Aplikacija je sicer v angleškem jeziku, so pa avtorji aplikacije Slovenci in imate na na zemljevidu registriranih že precej oseb, ki izmenjujejo kefirjeva zrca v Sloveniji. Lahko se vpišete tudi pod iskalca zrnc. 

Kremni kefir je zakon! Uporabimo ga lahko kot osnovo za omake, pomake, prelive, namaze ipd. V bistvu z njim lahko nadomestimo kislo smetano, grški jogurt in še kaj. 

Začinimo ga lahko z različnimi zelišči, začimbami, pripravimo kot česnovo ali hrenovo omako, kot namaz na črnem kruhu ali v smutiju, pecivu …

Ko enkrat poskusimo okus kremastega kefirja, ga začnemo uporabljati v vedno več kombinacijah, sploh glede na dejstvo, da vsebujemo mnooogo več hranil, vitaminov, probiotikov, folne kisline, itn. od kisle smetane in podobnih kupljenih zadev v trgovinah. Njegov okus je popolnoma drugačen od kefirja, ki ga pijemo in večina poznamo. Kremni kefir nima tiste kislosti, ampak je po okusu podoben bolj smetani ali grškemu jogurtu (odvisno do časa "sedenja" na cedilu). 

Kremni kefir je zelo proeprosto narediti. In ko ga enkrat naredimo, ga lahko za več dni, oz. tja do en mesec shranimo v neprodušno zaprti posodi. No, nam ga ne uspe hraniti več kot tri dni, saj ga otroci z veseljem pojejo namazanega na rženem kruhu, malo sladkanega in začinjenega s cimetom. 

Sestavine: 

5 dcl domačega kefirja

cca 3-5 ur časa ;)

Plastično cedilo prekrijemo z gazo in ga postavimo na ustrezno veliko posodo (ne kovinsko!!). Namesto gaze in cedila lahko uporabite tudi filter za kavo. Kefir vlijemo v cedilo oz. filter za kavo. 

Pokrijemo s krožnikom in vse skupaj postavimo v hladilnik za 3-5 ur. Posoda bo tako ujela sirotko oz. tekoči del kefirja, na cedilu bo pa ostal čudoviti kremasti kefir, ki ga lahko uporabimo na mnogo načinov. Zadevo lahko pustimo stati tudi čez noč. Dlje časa bomo kefir cedili, bolj bo kremasti. No, če ga bomo cedili, več12 ur, bo na cedilu ostal bolj sirnemu namazu podoben kefir. Odvisno od tega za kaj kremasti kefir potrebujemo, prilagodimo dolžino časa za odcejanje sirotke. 

Sirotke nikar ne zavržemo, saj vsebuje ogromno zdravih sestavin. Lahko jo popijemo ali shranimo v zaprtem kozarčku za kakšno drugo uporabo. 

PRIMERI RAZLIČNE STOPNJE  KREMASTOSTI IN KONZISTENCE KEFIRJA, odvisne od dolžine časa odcejanosti na cedilu: 

Začnimo dan s probiotiki in z zdravimi maščobami, beljakovinami in s predvsem hitro pripravljenim in okusnim zajtrkom. 
Zdravilne lastnosti avokada smo opisali v članku o Avokadovem namazu - kremi. (KLIK)

Sestavine:

1 avokado
2 prepeličji jajci
2 žlici kefirja
oljčno olje
sveže zmet poper
sol

Takoj, ko kefir precedimo, nastane bolj tekoč. Tisti, ki malo manj poznate kefir … Če recimo vzamemo za primer navaden čvrsti jogurt. Takoj, ko jogurt premešamo, se utekočini, drugače je pa fajn čvrsti. Enako je s kefirjem. Takoj, ko ga precedimo, postane redek in tekoč. No, pri tem receptu ali podobnih pa imam raje, če je kefir bolj čvrst. 

Kefirja zato ne odcejam, ampak z leseno žličko poberem previdno zgornji del kefirja. Previdno zato, da slučajno ne poberemo tudi kefirjevih gobic. 

Avokado razpolovimo in ga v razbeljeni ponvi popečemo po obeh razpolovljenh strani. Pečemo samo kakšno minutko. Prepeličje jajce ocvremo na oljčnem olju. Če ne marate okus jajca, ocvrtega v oljčnem olju, lahko uporabite navadno rastlinsko olje ali še boljše maslo. 

Avokado napolnimo s čvrstim (lahko tudi kremnim) kefirjem, solimo, popramo in dodamo par kapljic oljčnega olja. 

In naš odličen, zdrav in probiotičen zajtrk je pripravljen, da ga užijemo in zakorakamo s polnimi idejami v nov dan. 

Probiotične, naravne sladoledne lučke. Brez E-jev, brez dodanim umetnih arom in sladil. Enostavno, zdravo in dobro. Otroci jih obožujejo. 

Kombinacij je toliko kolikor je različnih ljudi in okusov. Pri nas se največkrat ponavljajo te kombinacije:

• v kefirju spasirano različno sadje
• z božičnimi začimbami začinjen kremni kefir
• z medom sladkan kremni kefir z dodanim sadjem
• kremni kefir z dodanimi kosmiči, sladkan s sadnimi sirupi (domači bezgov sirup, malinovec, grozni sok…)
• kremni kefir sladkan z nutelo
• iz kokosovega kefirja + mango

Sestavine:

2 dcl domačega kefirja (iz živalskega ali rastlinskega mleka)
1 žlica medu (ali drugega sladila, lahko uporabite tudi sadne sirupe)

sadje po želji
kosmiči po želji 
vanilija v prahu ali druge začimbe po želji
čokolada, nutela

V kefir damo med, nekaj sadja in vse skupaj spasiramo. Če dodamo med sadje banano, ki je precej sladka, medu oz. sladil skoraj ne potrebujemo. Po želji seveda.

Z vsebino napolnimo modelčke za sladoledne lučke. Pri nas imamo različne okuse. Zato nekatere modelčke napolnimo s spasiranim sadjem v kefirju, druge samo s kefirjem in celimi koščki sadja, spet tretjim dodamo kosmiče ipd. Kombinacij je mnogo. Izberite tisto, ki vam najbolj odgovarja. 

Če želite bolj kremne sladoledne lučke, kefir najprej na cedilu, pokritem s sterilnim zložencem odcedite, da dobite kremni kefir. 

Sladoledne lučke zamrznemo. 

Odlična ideja za vse tiste, ki ne prenašamo ravno najbolje mleka, pa si vseeno zaradi zdravja želimo privoščiti naravne super probiotike. 

Kot sem napisala že v prejšnjem članku, lahko kefir z več kot 30 naravnimi probiotiki pripravimo iz vseh vrst mleka. To pomeni, da tudi iz rastlinskega oz. tokrat v našem primeru iz kokosovega mleka. Kako pripravimo kefir iz kokosovega mleka, si lahko preberete v kratkem članku Kako naredimo Kefir? 

Kefir pripravljen iz rastlinskega mleka, je glede vsebnosti probiotikov, folne kisline enako kvaliteten kot kefir pripravljen iz navadnega mleka. Tudi postopek priprave je enak. 

2 dcl kefirja iz kokosovega mleka

pest jagod (ali drugega sadja)
1/2 zrele banane namesto sladkorja (lahko uporabite tudi druga sladila)

V kokosov kefir damo sadje in vse skupaj, če nimamo smoothi blenderja, s paličnim mešalnikom obdelamo.

Najboljše, da ga popijemo takoj, lahko si ga pa shranimo tudi v hladilniku kakšen dan. Za dlje časa ga ne shranjujemo, saj gubi sadje hranila, poleg tega se sadje, če ni termično obdelano, začne sčasoma spreminjati v alkohol in nam bo zadeva zavrela.