Novi svet - prosti čas, kje si?

Kako ga izkoristite, kako se resnično sprostite, odklopite možgane? Rišete, berete, se sprehajate?

​Po dolgem času, sva se danes uspeli s prijateljico dobiti na kavi. Tisto daljšo kavo, polno čveka sva planirali, ker je bila končno fraj v službi po tem, ko je nadomeščala sodelavce na bolniški. Pa ne morem napisati, da sva jo spili v miru oz. se mirno razšli, ker so jo po pol ure najinega čveka že klicali iz šole - otrok se na počuti v redu, verjetno bo zbolel. "Lahko pridete po njega?" Itak! A nam kaj drugega preostane? Pa je spet šel prosti dan, čas.

Verjetno sva priklicali to "nesrečo" sami, ker sva žlobudrale o stresu, o tistem prostem času, ki ga nimamo več, kako je oboje povezano z zdravjem, zbolevanjem, pregorevanjem, bolniškimi, o tem, kako si vsi po malem želimo, da bi imel dan še kakšno uro ali dve več, o tem, kako želimo starši uspevati v službah, dati vse od sebe, delati nadure, se truditi, upati, da se bo potem morebiti kaj poznalo na plačilni listi ali nas bodo bolj cenili.
Pa na drugi strani o otrocih, koliko se učijo, kako želijo biti med najboljšimi, o tem, kako se resnično trudijo. 
Služba od "ve do ve", šola, učenje, treningi, ki postanejo obveza, odgovarjanje na maile, službena sporočila, ki prihajajo ob polnoči. Pomisliva, da malo nama pa je zdaj lažje, ker so deca že toliko stara, da se nam ne vrtijo non stop ob nogah, in ni več mama to, mama tisto, lačen, žejen.

A pa nam je res lažje, ker so otroci toliko večji, najstniki? Ko prideta iz šole se zapreta v sobo in če nimata treninga, ju dve uri ni čuti in videti. Je to po novem trenutek za moj prosti čas? Hm. Itak, da nisem navajena tega. Skoz se mi vrti po glavi: kaj počneta? A neumnosti  po spletu, o čem se dopisujeta s sošolci, prijatelji, a ju kdo žali, mogoče celo ona dva koga, kaj gledata po TV. Tisoč vprašanj, na katera vedno ne dobim direktnega odgovora. 
Na vprašanje: Kako je v šoli, kaj ste se učili, imate ocenjevanje, se imaš kaj za učiti, kaj ste počeli s prijatelji, so kakšni problemi, kaj za pogovoriti, dobim vsakokrat zelo kratke odgovore: v redu, ne nič, bom kasneje, brezveze. In vrata sobe se zaprejo takoj, ko se želim pogovoriti kaj več. Poskušam se ne iti detektiva, špijunirati za otrokoma, ampak odkrito povedano, vsakokrat mi ne uspeva.

No, včasih mi pa le uspe, da si rečem: "Vse je ok, sprosti se, izkoristi zdaj svoj prosti čas, vse BO ok. Bomo že! Otroka imata pravico tudi do svojega prostega časa, naj ga izkoristita, kakor želita, pa četudi so to televizija ali igrice.
​

Kako izkoristiti prosti čas, kako se resnično sprostiti je pa druga pesem. A se sploh znamo?

Moj mož pravi, da 10 minut dremanja na kavču pred prižganim TV-jem po tem, ko pride iz službe, dela čudeže. Da to zagovarjajo (se mi zdi) v nekaterih skandinavskih državah celo na delovnih mestih. Sicer požene pedale in gre kolesarit. 
​

Jaz? Meni dremanje na kavču ne pomaga. Celo zadevo poslabša, saj vstanem kot ožeta cunja. Včasih je bilo kuhanje, fotografiranje moj hobi, fejsbukanje moj prosti čas, zdaj je to postalo redna služba. Jap, včasih komu na FB rešujem torto ob polnoči, ker je zamenjal ml in dcl in to ugotoviva, šele po kakšnih 15 sporočilih. Moj hobi je postal moja služba, ki je (žal) razporejena čez cel dan. Ni 8 urnega delovnika. In ko mi resnično nekaj postane rutina, ko vidim, da postajam robot, takrat vem, da je čas za serijo. Verjetno se bo nekomu zdelo čudno, ampak resnično, takrat, ko rabim odklop, je to pri meni televizija. Ne me linčat! Ne dopust, ne sprehod, ne narava, ker vse to troje se po neki čudni strani prepleta z mojim poklicom in ne morem popolnoma odklopiti. Lahko bi rekli, da si vzamem dopust za televizijo. Ko imam vsega čez glavo ali ko zbolim in ne zmorem več, takrat si naštimam svojo naljubšo serijo, se pokrijem z odejo in "me ni"! Odklopim vse! Vžgem maratonski ogled serije. :)))
In ne ni me sram, da sem sposobna televizijo gledati par dni skupaj. Ker vem, da bom potem spet lahko šla novim zmagam nasproti.

Se mi zdi, da ni vedno rešitev v naravi, v poučnih oddajah, dolgih pogovorih. In ja, zato se velikokrat ugriznem v jezik, ustavim, ko želim otrokoma spet nekaj pametovati, se pogovarjati, razreševati probleme na moj način, ju vlečti ven. Kaj pa če onadva takrat potrebujeta ta svoj način sprostitve? Saj se meni tudi vedno ne da pogovarjati, raziskovati naravo. Trenirata veliko, zunaj sta veliko, učita se dobro, družita se fizično s prijatelji, obiskujeta stare starše... A sem zato, ker dovolim, da izkoristita svoj prosti čas, kot ga želita, pa četudi so to igrice, računalnik ali televizija, SMS-anje s prijatelji slab starš? 
​

Tukaj sem! Če me rabita, sem tukaj. Samo pokličita me in pridem. 

In ja, zgodi se! Kljub najstništvu se prideta stisnit, pocartat, prideta ven z željo, da se gremo kartat, prideta povedat: "mama, greva nekaj ustvarjat". In ja zadnje čase tudi pogosteje (mogoče zato, ker je zima in sta manj časa zunaj): "Mama greva skupaj pogledat kakšen film?". Slednje sicer pomeni 5 minut izbiranja (prej še več), odločanja, ker ima naša gospodična zdaj že svoj in poseben okus glede filmov, serij. Na koncu obe malo popustive in pristaneve na kakšnem družinskem filmu, komediji ali romantičnem filmu. Priznam, da odkar imamo NEO, je ta del veliko lažje izpeljati. :))) Zakaj? Ker me je pred tem dobesedno utrujalo "štrnckanje" s pilotom gor in dol po programih, pa nazaj, iskanje šivanke v senu. Zdaj pa rečeš: "filmi" in ti NEO na zaslonu že ponudi izbor treh najbolj gledanih filmov (mimogrede, do zdaj so bili vsi njegovi predlogi dobri), poleg tega pa filme še razvrsti po žanru, vsebini, igralcu ali celo režiserju. Če sem tako prej gledala le 5-7 različnih programov (od tistih 400 ali koliko, ki jih je že na voljo v nekem paketu), jih zdaj sploh ne izbiram, niti brskam po njih, ampak mi NEO najde željeno zadevo tudi med tistimi programi, ki jih prej nikoli nisem niti pogledala ali vedela, da sploh obstajajo. 
In če slučajno najino preživljanje prostega časa kaj prekine, recimo, da se katera uleže na pilot med žgečanjem in ogled prekine, ni sile. Ne rabiva iskati, kaj sva kaj gledale in kje sva končale z ogledom, ker nama NEO s funkcijo "nadaljuj z ogledom" omogoči, da nadaljujejva z ogledom v tisti sekundi, kjer sva jo končale. Brez vrtenja naprej ali nazaj. In če naju ob koncu neke serije ne pride še kdo prekinjat, se nama avtomatično zažene nov del in tako lahko nadaljujejva maratonski ogled neke serije oz. stiskanja na kavču. No, pri najstnikih se ta maratonski ogled kaj hitro konča s pomembnim klicem prijatelja. :))
​

In vprašanje: "greva pogledat kakšen film?" v dobi najstništva ne pomeni samo gledanje televizije, ampak: stiskanje na kavču, vlečenje odeje, drajsanje z nogami, objemanje do mravljincev v roki, komentiranje odlomkov, hihitanje, žgečkanje.  Pomeni najin skupni trenutek, najin čas, čas, ko opravive pogovore mimogrede, čas nežnosti, čas, ko utrjujeva zaupanje in trenutek: tukaj sem! Prosti čas, najin vsakokrat "novi svet", ki ga spoznavava.
​

V sodelovanju s Telekom Slovenije.