Barcelona & Benetke

Nekaj malega o Barceloni lahko preberete že v našem članku: Čarobnost okusov kuhinje El Celler de can Roca, ko sva z možem uresničila dolgoletne želje in se končno odpravila na poročno potovanje in obiskala takrat najboljšo restavracijo na svetu. 

Sin je strasten navijač Barce. Po moje ve vse rezultate tekem na pamet, za vsa prvenstva, pokalne tekme, kdo je dal gol in kakšen je bil gol. In ker je v šoli res odličen učenec, sva mu z možem že lansko leto obljubila obisk tekme. Tik preden smo rezervirali pot, se je njegov idol Messi resno poškodoval. Ker ni igral, bi bil jesenski obisk Barcelone popoln nesmisel. :))) In tukaj je moje dete, srečno, po moje najbolj na svetu. "Mama, veš, kako mi je srček delal!"

Ker sem tik pred odhodom dobila nov telefon Huawei P10 ali #Perfect10 kot ga promovirajo, sem rekla, ok, dajmo se odpravit na dopust brez fotoaparata, pa da  vidimo, kaj telefon zmore. Sicer ste že od prej verjetno zasledili, da so vse fotografje na mojem blogu posnete izključno z iPhonom, no od te objave naprej bodo pa vse fotke narejene s Huawei P10. Telefon me je prepričal s kamero. Če sem natančna, z dvojno Leicino lečo, katere zmogljivosti in rezultati fotografije so res dobri. Aparat dela noro dobre fotke. 

Ker sem želela pri objavi tega članka pokazati dejanske zmožnosti Leica kamere telefona P10, so vse fotografije objavljene v tem članku takšne, kot so nastale ob prvem kliku. Popolnoma neobdelane, brez uporabe filtrov oz. kakršnih koli sprememb. Naj samo omenim, da je večino dopusta "scalo", bilo oblačno, en trenutek smo imeli celo močno svetlobo - fotke so narejene vremenu primerno. Ene so nastale v dežju, druge na soncu, tretje v popolni temi, v mračni cerkvi, v temi z močnimi reflektorji, med vožnjo z avtom ...v glavnem ni bilo idealnejšega trenutka za testiranje novega telefona.

Telefon P10 ima zaradi dveh Leica kamer različne možnosti fotografiranja. Če ste profi fotograf ali se kakor koli spoznate na fotografijo in zdaj to berete, prosim, ne mi zameriti ali se režati, ker se jaz popolnoma nič ne spoznam na ISO, široko zaslonko, RAW in vse tiste foto izraze (o katerih se vedno menite in jaz nimam pojma ka govorite), ki jih tukaj ne boste našli. Sem estet, vem kaj je lepo in lepo fotografijo poskušam doseči na svoj laičen način, "peški" in tak je in bo tudi moj besednjak.

​Torej laično povedano, telefon P10 ima različne možnosti fotografije: HDR posnetke, panorama, slikanje s svetlobo, lahko vam naredi fotko že z vodnim žigom, ima možnost nočnega snemanja, posebej program za fotografiranje hrane, baje je edini telefon, ki omogoča RAW posnetke. Potem so tukaj "selfi" posnetki, kjer telefon sam najde obraz, ga "z umetniškim učinkom" sam polepša, izostri, medtem, ko ozadje ostane v "megli". Seveda lahko "meglo" tudi izklopiš, da se vidi, poleg katere znamenitosti stojiš. Kaj mi je najbolj všeč pri P10 fotografijah? Fotografije so veliko bolj čiste, ostre, imajo veliko več barve kot recimo iPhone, P10 ima možnost izostritve samo določenega objekta medtem ko ostale zamegli. Sam lahko določaš, kako "gosta bo ta megla", lahko izbereš, kako močne bodo barve, tople. Telefon lahko celo sam naredi fotko (brez da bi ti pritisnil na sprožilec), ko najde smejoč obraz. Vam povem, da smo poskusili in dela. No, razen na mojem možu ni delovalo ... :))) Takoj, ko pokažeš zobe, šklojcne. 

Ok, pa gremo od telefona k našemu dopustu in fotkam.  
​
​

Trst - obisk nove tržnice Eataly

Pri rezervaciji avionskih kart smo gledali predvsem ceno in direkten let. Razlika v ceni kart med letališči, ki nas obkrožajo, je enormna. Od 400 - 2.000 EUR se gibajo cene za nas štiri. Ne moreš verjeti. Odločili smo se za let iz Benetk, ker je bil najcenejši (malo več kot 700 EUR nas je stalo za vse nas štiri) in ker skupaj še nismo bili v Benetkah. Zato tudi večerni let. Če smo že enkrat v Benetkah, si jih moramo ogledati. 

V Trst smo prišli ravno za čas kosila. Obiskali smo čudovito, barvito tržnico Eataly, ki se nahaja tik ob morju, v samem centru Trsta. 

Italijanske pice z veliko testa in malo obloge so mi naredile iskrice v očeh. Prav tako vsa tista kičasto lepa in svetleča zelenjava in sadje. Da o raznolikosti testenin ne govorim. Tukaj so potem še tartufi, Illy kava in seveda sveže pripravljena hrana. 

Težko se odločiš kaj bi. Italijansko pico, pašto, lazanjo, steak, starane sire ... 

Vsak je izbral svoje kosilo, midva pa seveda še Illy. Sva dvakrat vprašala, če je obe kavi natakar računal. :))

S polnimi želodci, zadovoljni in vsak s svojimi najljubšimi testeninami, smo se odpravili proti Benetkam.

Tržaški zaliv.

Spodnje fotke sem dodala zgolj zaradi tega, da se vidi, da telefon P10 naredi čudovite fotke tudi med gibanjem - hitrim premikanjem.

​Benetke

Svetovno znano mesto skoraj neštetih kanalov, mostov, otočkov, ki slovi tudi kot eno najbolj romantičnih mest na svetu. 

Fotografije Benetk so nastale v zelo oblačnem vremenu, v bistvu tik pred dežjem. 
​

​
OK, zdaj pa k realnosti. Če mene vprašate, ne vem, kaj je tu romantičnega. Najprej parkiraš, kjer pač parkiraš. Tipu na privat prezapolnjenem parkirišču smo morali zaupati nezaklenjen avto, poln kufrov. Zakaj nezaklenjen? Ker je bilo parkirišče nabasano, avti zaparkirani, avto dobesedno na avtu, in če je kdo želel zapustiti parkirišče, so druge avte morali tipi, ki so tam vse to čuvali, premakniti. Parkirnina draga kot žafran.

Potem pa se po kanalih, ozkih zavitih ulicah odpraviš preko nešteto mostov, do želenega cilja: centra mesta - Trga sv. Marka.

Najprej smo šetali po teh uličicah, se lovili po mostovih in oznakah, kam zdaj zaviti, preko katerega mosta, da prideš na željen kraj. Ko smo imeli teh neskončno zavitih uličic, polnih turistov, dovolj, se odločimo, da glavni kanal prečkamo z gondolo (traghetti). Kot da še nismo imeli dovolj kanalov, nas naš mojster še malo zapelje naokrog.  Vožnja z gondolo zgleda po televiziji tako romantična. V resnici? Voda je neverjetno smrdela po kanalizaciji, pa še tako hladno je bilo, da so se vsi golobi poskrili :)).  Ponekod so kanali tako ozki, da smo komaj prišli skoz (občudujem spretnost krmarja) in tik nad gladino vode si na hišah lahko opazoval odprte cevi, cca 15 cm fi-ja. Včasih se je iz cevi tudi kaj zaslišalo in takrat sem samo molila, da ni ravno takrat kdo potegnil ročke na WC-ju, ker bi dobila vso sranje na faco. Čeprav voda v kanalu meri le nekje pol metra globine, ne morem opisati občutka, ob vsakem stranskem zibu gondole. Ena najgroznejših voženj v mojem življenju. Vsi smo komaj čakali, da jo zapustimo (no, tudi tokrat je bil mož izjema, je prav užival :)))
​
Cena vožnje z gondolo je 80 EUR. ​
​

​Verjamem, da bi ob lepem vremenu Benetku na nas pustile romantični vtis. Verjetno je za čudne vonjave kriv nizki pritisk, trenutek "tik pred dežjem". Kakor koli, jaz sem zaključila romantične sanje in vožnjo z gondolo.

Moja beneška Maška(rca)

na letališču ...

V kolikor letite kam z Beneškega letališča in se pripeljete s svojim avtom, se splača avto pustiti par km vstran od letališča na privat parkirišču. Parkirnina je zelo poceni. Za 5 dni smo plačali 18 EUR. Poleg tega te brez doplačila odpeljejo na letališče in pridejo iskat. 
​

Z novimi OMV kufri smo bili glavna atrakcija na letališču. Kot če bi se skozi terminal sprehodil pilot s svojo "cabin crew". :)))

Ne, moje dete še ni začelo kaditi, ji je pa minuto pred vkrcanjem na avion, miš spipala zobek.

Barcelona

Ker smo na letališče v Barceloni prišli malo po polnoči, smo si preko Bookinga, kjer smo rezervirali tudi apartma (cena: cca 500 EUR z vsemi taksami, v samem centru mesta, za 4 nočitve) rezervirali tudi taksista. Ta nas je čakal na letališču s ključem apartmaja. 

V redu. Ker je blog neke vrste zapuščina otrokoma, bom zapisala tudi to informacijo, spomine. V apartma smo prišli utrujeni in izčrpani. Tuš in spat. Mater je bilo mrzlo. V Barceloni ne poznajo radiatorjev niti kakšnega ogrevanja. Po  moje je bilo topleje v hladilniku. Za pokriti pa samo tanka rjuha. Če citiram sina: "kot bi se pokril s papirjem". 
Pa pravi mož: "se bomo stisnili in pogreli". Mislim, da se z možem še v življenju nisva tako stiskala. Po občutki bi rekla, da je noge in roke 3x ovil okrog mene. Tam po dveh urah, ko ni nič zaleglo, sem si šla oblečt kavbojke in pulover. Noro! Itak, da pižame noben ni spakiral s sabo. 

Na drugi dan smo ugotovili, da imamo klimo. Greli smo na 28 stopinj celzija celih 5 dni kot sredi zime. Po moje smo jim elektrike zakurli za cel mesec :)))

​

La Rambla

La Rambla je turistično najbolj oblegana ulica, saj vodi od glavnega trga, do trga s kipom Krištofa Kolumba tik ob morju. Na cca 1 km dolgi ulici najdemo 3 Desigual trgovine (vem ja, zelo pomemben podatek) in zame najlepši del: tržnico La Boqueria, kjer ni da ni robe. Sadje, zelenjava, meso, ribe ...

Tržnica z vsak dan svežimi živili, je bolj oblegana kot katerakoi znamenitost. Sadje je noro okusno, sladko. Vsakomur povem, da si mora na tržnici kupiti mango avion. Avion je ta extra sladka sorta, ki je pri nas ne dobiš. Kot med sladek in okusen. Se ti kar stopi v ustih. Če še česa nisi videl, sigurno najdeš tam.

Tržnica je zaradi dnevno sveže robe tudi idealen kraj za zajtrke, malice ali kosila. Pred tabo ti pripravijo sveži sok ali rake, ki so še malo prej migali. Noro okusno! 

Pa še malo o fotkah ...
Kljub temu, da je tržnica pokrita, temačna, da povsod svetijo reflektorji, luči, so živila na fotkah videti zelo realistična in nič popačena. Sploh fotke posnete od blizu so res lepe.

Huawei P10 tudi z video posnetkom opravi dobro! 

​"Rak je še živi!" :))

Samo na La Rambli oz. na tržnici je x možnosti za zajtrk, kosilo ali večerjo. Na tržnici morate obvezno zaviti v kakšen kiosk, kjer pripravljajo jedi samo iz svežih sestavin. Ribe in raki dobesedno še migajo pred kuho. Priporočam kiosk spodaj na fotografijah, kjer delajo sami fantje in so res zakon! Znajo kuhati!

Camp nou

Ja, je dete cel dopoldan nesrečno postopalo z mano po tržnici, ker se ni moglo učakati obiska Camp Noua ali po domače povedano uradnega stadiona Barce. No, dolgoletna želja, sanje so se mu uresničile. Tukaj smo. 

Vstopnina za Camp nou experience tour & museum je bila za nas štiri 96€. Itak, da je bilo potrebno kupiti takoj še zlate žetončke z odtisom Messija in Neymara. En je 2€.

Z vstopnino imaš dovoljen ogled stadiona, ogled poročevalskih kabin, dvorano za intervju, prostor oz. stopnice, kjer čakajao igralci tik pred odhodom na igrišče, muzej, kjer se nahajajo vsi pokali, zlate žoge, opisana zgodovina kluba ... Ogled časovno ni omejen!

Ampak še preden sploh vstopiš, dobiš zapestnico, te poslikajo. Če bi se slučajno vmes odločil, da boš imel kakšno sliko za spomin. Itak, da so prostori za fotkanje tako privlačni, da ne moreš reči ne. Ob izhodu so nas za 4 računalniško obdelane fotke, kjer so nas s fotošopom dali med igralce, drapnili za 49€. Vsaj fotka, kjer držimo duplikat pokala, je pristna. 

Vstopnice za tekmo lahko kupite prej, preko uradne strani Barce, na drugih spletnih portalih za prodajo kar (kjer pa so provizije zelo visoke) ali v samem mestu. Na uradnih prodajnih mestih, kioskih sredi Barcelone je cena vstopnice popolnoma enaka tisti v uradni spletni prodaji. 

Cena se razlikuje glede na lokacijo sedeža. Moja dva sta imela srečo pri izbiri kart in kupila tiste tik pred VIP ložami. Tako sta lahko tekmo in počasne posnetke ves čas spremljala tudi preko ekranov, ki jih imajo VIP-ovci pred sabo.

Za dve vstopnici na glavni pokriti tribuni sta odštela 221€.

Midve s hčero sva šli ta čas raje na tržnico in po trgovinah. :))

O fotkah ...
Dodala sem kar malo več fotografij, ker se lepo vidi kakovost fotk. Tribuna je v senci, ker je pokrita, pa je kljub temu nastala kvalitetna fotka, stadiona na svetlobi. Prav tako fotke, nastale med ali po tekmi, ko je že padel mrak oz. je bila tema, so jasne in čiste. Vidi se zameglitev ozadja pri fotografiji osebe, selfija, polepšani obrazi, globinska slika  ...
​

Sreča pred tekmo.

Glavna katedrala Barcelone

Katedrala stoji eno ulico vstran od La Rable. NIsmo je imeli namen iti pogledat kako izgleda noter. Cerkev kot cerkev.

Ko je en dan tako scalo in bilo svinjsko mrzlo, da se moji trije greli v apartmaju, sem se odločila, da pa grem jaz pogledat cervev. No, v bistvu je bilo tako, da sem jaz po zajtrku, ki smo ga imeli nekje na ulici, zagleda (končno) tržnico s starinami, postavljeno pred samo katedralo. Moji so se šli po zajtrku v apartma gret, jaz pa sem rekla, da grem pogledat, če najdem kakšne stare žlice, vilice za fotografijo. Kos posameznega srebrnega je bil 60€, kar je bilo za mene absolutno too much. Po tem, ko sem jim komaj razložila, da rabim za fotke poceni robo, se je stric dvignil, rekel, da naj počakam 20 minut, da jih prinese. 

In ta čas sem zavila v cerkev. 

Katedrala je noro lepa znotraj. Všeč so mi njene arkade, linije, simetrija ... 

In čeprav je v cerkvi temačno, osvetljeni so samo oltarji, nekateri detajli, je moj #Perfect10 z Leicinima lečama opravil odlično delo.  
Višina stropa v cerkvi je bila precejšnja in glede na nastalo fotko (no nisem ekspert fotograf), bi rekla, da mi je uspelo. Ali? Mogoče se bo kdo javil, ki ve več o fotografiji in kaj pripomnil. :)) No, meni so te fotke, nastale znotraj katedrale, najlepše!

Znamenitosti

Kaj smo si še ogledali? Gaudijeve arhitekturne znamenitosti. 

1. Sagrada Familia - ena od španskih najbolj obiskanih turističnih znamenitosti. Zgradba je projekt na katerem je  Gaudí delal več kot 40 let, vse do svoje smrti leta 1926. Gradnja katedrale se je začela leta 1882 in dela na njej še vedno niso končala. Med špansko državljansko vojno leta 1936 so del stavbe uničili hkrati z njegovimi načrti. Kasnejša, tudi današnje nadaljevanje gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Stavba naj bi bila dokončana leta 2026. Čakalne vrste za vstop v cerkev so bile neskončne, tudi cena, zato se nismo odločili za ogled notranjosti. Na vhodu te varnostniki pregledajo kot tisti na letališču. 
2. Park Güell - pisano in zavito. Zgradbe spominjajo na hiške iz kakšne pravljice. 
3. Casa Batl0 - hiša z eno najbolj ikoničnih podob Barcelone. 
4. Casa Mila

Slavolok zmage, Montjuic,  magično fontano Barcelone, ...

Sagrada Familia v sliki.

Tudi zoom na Huawei P10 dela!

Montjuïc, muzej sodobne umetnosti, čarobna fontana, olimpijski center

Barcelona je bila mesto olimpijskih iger, na katerih smo prvič nastopili Slovenci. In v ta namen (no, ne naš) so postavili Olimpijsko središče, ki se nahaja na hribu Montjuïc, na vrhu katerega je grad, s katerega so nekoč opazovali nepridiprave, ki so prišli z morja. 

Pod olimpijskim stadionom se nahaja muzej sodobne kulturne umetnosti, pred slednjim pa stoji fontana, ki se aktivira vsak dan ob pol devetih zvečer oz. ko pade mrak. Prva pesem na katero zaigrajo curki iz fontane je Barcelona. To je tudi pesem, ki sta jo na otvoritvi olimpijskih iger zapela pevec skupine Queen Freddie Mercury in pa prebivalka Barcelone Montserrat Caballe.

Arena, kjer so nekoč prirejali bikoborbe. Slikano ponoči pod močnimi reflektorji. Meni ena najlepših fotografij.

P10 in možnost žiga na posnetku

Ponovno v Trstu

V Trst smo prispeli okrog poldneva. Lačni! Meglilo se nam je pred očmi. Itak, da opoldne v Italiji ni odprta nobena restavracija. 

Srečo imamo. Našli smo eno. In to tako domačo, kot bi jedi pripravljali doma. Kuhinja z jedilnico. Nič posebnega, v bistvu restavracije ne bi nikoli izbrala, če ne bi bila takrat edina odprta. Ampak  hrana, ki smo jo naročili je bila zelo okusna. Pica sicer tak-tak, lazanja, skleda solate in ramstek na rukoli pa fantastični. Za sladico smo si naročili tiramisu - itak, v Italiji smo. :))

Domov prispemo pozno zvečer. Otroci itak nič utrujeni, celo palačinke je bilo potrebno speči in med prijatelje razdeliti darila. 

Lepo smo se imeli. Če bi bilo pa še lepo vreme, bi bilo pa kičasto. :)) 

Huawei P10 & Barca Edina fotka v tem članku, ki je narejena z drugim telefonom (iPhone 6sPlus).