Udeležila sem se dogodka Foodcards form Slovenia, to je mednarodenega srečanja kulinaričnih blogerjev. Kaj smo na srečanju počeli? Ker fotografija pove več kot tisoč besed, sem za naslovno fotko izbrala tega široko nasmejanega mladeniča, mladega chefa Tomaža Bratovža, ki odraža: srečo v izbranem poklicu, veselje v pripravi vrhunske kulinarike, sklepanje prijateljstev, ki ne pozna meja, gostoljubnost in izbrane sestavine, ki so osnova dobro pripravljene hrane. In ne glede na pisano druščino zbranih blogerjev iz Srbije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije - vsi smo govorili isti jezik: uživanje ob dobri hrani in vinu. Kulinarično razglednico smo začeli pisati v Prekmurju, v Gostilni Rajh, jo zadimili v Šunkarni Kodila, pošpricali s paradižnikom Lušt, na njej pustili sladko sled izbranih pralin čokoladnice Passero, niti slučajno nista manjkala Bograč in Prekmurska gibanica, pa zelena, štajersko prekmurska naveza ujeta v steklenički bučnega olja Kocbek, perfektno zgrilan piščanec Perutnine Ptuj in Žemljica s pujsom in šmorn v Gostilni Maribor. Razglednico smo kar fajn zmočili z vini Puklavec Family Wines, penino Pullus, svoj pečat pa je pustila tudi najstarejša trta na svetu. Zaključek smo začeli pisati na ljubljanski tržnici in se na koncu podpisali v restavraciji JB. Konkretno! Po štirih dnevih je sicer razlednica prišla domov s 3 kilogrami več, na prvi pogled zmečkana, ampak po drugi strani polna čudovitih kontrastnih barv, kot je obraz Marie-Therese na sliki Le Reve Pabla Picassa. Življenje je ena sama šola. Vsakokrat izveš kaj novega. Tudi kako pripraviti ogenj za perfektnega piščanca, to da obstajajo peleti za žar, pripravljeni iz soda, kjer je zorel (ne vem več koliko let) whiskey, in ki dajo med gorenjem oz. da njihov dim mesu posebno noto okusa. Gostilna Rajh, BakovciMladi Chef Leon Pintarič nam je na dvoriču gostilne Rajh, kjer strežejo okuse ohranjene prekmurske tradicije na sodoben način, pripravil pravo malo šolo kuhanja. Pripravili smo: langaš s prekmursko šunko in hrenom, picekof paprikaš, mlejčne ugorke (kumare) z bučnim oljem Kocbek in bezgov sladoled. Rajhove recepte najdete med galerijo slik. Kaj dosti besed verjetno ni potrebno nizati in prosim, ne me silit', da še kaj pišem, ker potem moram iti ponovno skozi vse slike, jaz pa že zdaj postajam lačna. Če potrebuje kdo podroben recept oz. navodilo za pripravo katere omenjenih jedi, se lahko sprehodi med mojimi recepti. Našli boste prav slehernega. Če si boste zaželeli obiska >> Gostilna Rajh, Bakovci. Piknik Perutnine PtujZgodbo o perfektnem piščancu Perutnine Ptuj smo pisali na dvorišču Dominikanskega samostana na Ptuju. No, bolj kot pisali, smo ga zakurili. Blogerji smo si nadeli predpasnike in skupaj s Chefom Dejanom Mastnakom smo na žarih Webber pekli piščanca, naribali vajdlin krompirja za krumpantoč, in na žaru spekli celo sladico: cheesecake z maceriranimi jagodami in sladoledom. Baje, da ni da ni, česar ne bi mogli vrčti na žar. Temu prijazno vzrejenemu in masteršefovsko postreženemu piščancu so na pikniku delali družbo še piknik izdelki Skaza. Recepti so v galeriji med fotografijami. Če si boste zaželeli obiska >> Perutnina Ptuj Šunkarna KodilaPrekmurska Šunka? Pršut? Ja, oboje dobite pri Kodili. Pa tudi mangalico. Prekmursko šunko, ki se od pršuta razlikuje na prvi pogled po tem, da ne vsebuje kosti, pri Kodili pripravljajo le iz prašičev, rejenih v Prekmurju. Pršut pa iz krškopoljskega prašiča. Mislim, da nas je pri ogledu šunkarne vse najbolj osupnil prostor z visečimi šunkami. Marsikdo si je zaželel, da bi ga za trenutek pozabili noter. Vonj po dimu, šunki nas je odpeljal na teraso, kjer smo vse tudi poskusili. Ocvirki. Ne smem pozabiti na ocvirke. Meni daleč najboljši. Vsak dan jih pripravijo 300 kg iz 3 ton slanine. Če si boste zaželeli obiska >> Šunkarna Kodila Paradajz LuštSigurno najbolj dišeč in okusen paradižnik na trgu. Izvzet je vrt moje mame. ;) Če vas bo pot popeljala v Prekmurje, priporočam, da si ogledate njihove rastlinjake. Po novem se lahko sprehodite med nasadom paradižnika. In kar je najboljše, lahko jih sprobate. No, vsaj nam so dovolili, da si jih lahko odtrgamo kar z rastline. A naj napišem, da smo jih skoraj oropali? Če je pa bilo treba vsakega poskusiti. Rdeč, črn, oranžen, velik, majhen, srčast, podolgovat... Vsi pa noro dišijo. In videli boste lahko tudi, na čem rastejo: šota, kokosova vlakna; kdo jih oprašuje: črmlji; kako se borijo proti škodljivcem: sori, pozabila sem, kako se tisti drobni žvali reče. Kaj dosti fotk nisem naredila, ker imate na blogu že narejeno celo reportažo (če koga zanima) kaj več, tokrat sem paradajz bolj jedla, da sem presekala vse tisto meso in ocvirke, ki smo jih dopoldan pojedli. Če si boste zaželeli obiska >> Lušt Čokoladnica PasseroČudovita zgodba, ki jo pa morate slišati na lastna ušesa in poskusiti z lastnimi brbončicami. Mi smo se učili, kako simpl je narediti odlične praline. No, vsaj izgledalo je simpl. Okusa sveže narejene praline in občutek, ko ti hrustljava čokolada poči v ustih in se ti zlije njena sladka notranjust po ustih, je žal težko opisati. Ne bom se niti trudila, ki bi popačila vso predstavo o tem momentu. Če si boste zaželeli obiska >> Čokoladnica Passero Ko boste pa tam, morate obvezno poskusiti: bučne praline, v čokolado ovite suhe hruške, pa čokolado s kavo in ajdo. Te tri so meni najljubše. Seveda so tu še vse ostale. Ne vem, če ne bom prosila Jasmine, da me vzame za vajenca. :)) Hranilnica prekmurskih dobrotV centru M. Sobote stoji hranilnica s prekmurskimi dobrotami. Če nimata časa za obisk vseh proizvajalcev, pridelovalcev prekmurske hrane, izdelkov, potem je obisk hranilnice vsekakor obvezen. V hranilnici lahko popijete kavo, preberete knjigo in seveda poskusite in kupite vse dobrote, ki prihajajo iz Prekmurja. Če si boste zaželeli obiska >> Hranilnica prekmurskih dobrot Vir fotografij pri Hranilnici prekmurskih dobrot je splet. Žal mi ni uspelo posneti fotk. Le zakaj? :)) Gostilna MariborNa novo odprta gostilna z veliko domače štajerske kulinarike. Poskusite njihovo Žemljico: "hrustljava žemljica, ravno prav zapečena in dišeča, je od nekdaj lepšala naša jutra in jutra tistih, ki so jo okušali stoletja pred nami" pravijo. Žemljico vam prav slastno napolnijo s pečeno svinjino, govedino ali zelenjavo. Za sladico so nam postregli z veliko porcijo šmorna z različnimi prelivi. Predlam, da si eno naročite štirje. Če si boste zaželeli obiska >> Gostilna Maribor Hiša Stare trteNa pročelju hiše Stare trte, v osrčju Maribora (no, na Lentu), se razkazuje trta stara približno 440 let. Predlagam, da hišo tudi doživite. V hiši potekajo vodeni ogledi in degustacije vine. Seveda! Brez degustacije vina tam skoraj ne gre. Ampak vina narejenega iz stare trte žal ne boste mogli poskusiti. Razen, če postanete predsednik kakšne države, papež ali kaj podobnega. No, mi nismo bili nič od naštetega, zato je flaša z njenim vinom ostala zapečatena. Smo pa poskusili druga vrhunska vina, ki jih najdete spodaj na razglednici. Če si boste zaželeli obiska >> Hiša Stare trte Restavracija 7Restavracija 7 je last Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor in je edina šolska restavracija v Sloveniji, ki deluje po inovativno zasnovanem poslovnem modelu, kjer študenti pod nadzorom mentorjev samostojno izvajajo vse strokovne procese. Na VSGT smo se najprej naučili pripraviti šamrole. S tradicionalnim okusom in na inovativen način. Zatem je pa sledila degustacija čudovitih vin Puklavec Family Wines. Poudarek je bil na učenju degustiranja vin. Torej, kako degustiramo vina, kaj opazujemo, okušamo... V vistvu so nas vina Jeruzalem Ormož oz. Puklavec Family Wines spremljala vse štiri dni našega druženja. Res odlična vina, primerna za vse priložnosti. Če si boste zaželeli obiska >> Restavracija 7 Ljubljana mestoNe, ni nam bilo še dovolj degustiranja in slovenskih okusov. Odpravili smo se peš po centru Ljubljane. Najprej smo zavili v Klobasarno na cviček in kranjsko klobaso, zatem v Vodnikov hram na goveji jezik in tokaj, pa v Drugo violino na restan krompir in pivo Union. Ob polnoči so nam v Maxim restavraciji postregli s pohanimi bedrami, ob enih pa na Nebotičniku borovničke in orehovo potico. Uh, potem pa s polnimi želodci spat. In ne, naslednji dan nismo preskočili zajtrka. :)) JB, Restvracija Janeza BratovžaS sinom chefa Janeza Bratovža, ki je steber kulinaričnega užitka v Restavraciji JB, s Tomažem Bratovžem, smo se že zgodaj zjutraj odpravili na ljubljansko tržnico. Po sestavine. Kvalitetne sestavine so predpogoj za dobro jed. In ko izbiramo med plodovi, izberemo tiste najmanjše. Zakaj? V najmanjših se skriva strup. Neee! V najmanjših se skriva največ okusa. Večja, debelejša je recimo pesa, korenje, manj okusa ima. Osupnila nas je preprostost in sproščenost (kljub vsem tistim telefonom in fotoaparatom, ki smo mu jih tiščali pod roke in nos) mladega chefa, njegova kreativnost, srčnost. Iz svežih sestavin smo pripravili jedi polnih in številnih okusov, prezentiranih na eleganten način. Ampak res. Na eni sami žlici smo lahko okusil toliko popolnih koncentriranih okusov, da si še nekaj trenutkov za tem zadovoljno tleskal z jezikom. Na razglednici boste našli:
A je jedi sploh potrebno opisovati? Sline. Lahko še? Če si boste zaželeli obiska >> JB Restavracija Težko je opisati vso to pisano kulinariko z besedami, ne da bi ponavljal presežke. Slovenija ima dobre gostilne, restavracije, ima mlade, čudovite Chefe, ki znajo tradicionalno kuhinjo pripraviti na prefinjem, sodoben in minimalističen način. Veseli me, da smo uspeli to zgodbo, razglednico uspešno prenesti tudi med kolege blogerje sosednjih držav. Vsaj po njihovem izrazu na licih, pogovorih sem prepričana v to.
0 Comments
Leave a Reply. |
Kulinarika v Gostehali Obiskali smo ... Kategorije
All
O P O Z O R I L O !
Vse fotografije na tem blogu so last avtorja in jih ni dovoljeno kopirati, reproducirati in uporabljati brez avtorjeve privolitve. Vsakršna neupravičena uporaba bo kazensko in odškodninsko preganjana s strani avtorja. |