Gostilna Székely Tanya

Gostišče Székely Tanya - zgodba o spominu na babičino in dedkovo kuhinjo v stari iži.

Ta vikend smo si zaželeli domače, madžarske hrane. Madžarska hrana je itak osnova oz. temelj naših prekmurskih jedi. Res je, da je pri nas kar nekaj gostiln, restavracij, kjer lahko dobiš domače specialitete, vendar jih gostinci večinoma pripravljajo na "nov - bolj zdrav" sodoben način.  Mi smo si pa zaželeli jedi, kot so jih pripravljale naše babice oz. bolje rečno "tisti domači okus - "žmaj" kot bi prekmurci rekli  in kot smo ga jedli "inda" (prevod: včasih).
Skupaj s prijateljema smo se odpravili na Madžarsko, v vas Rönök, ki je iz Murske Sobote oddaljen dobre pol ure, v gostišče Székely Tanya, kjer obiskovalec lahko najde pristno ljudsko, madžarsko kuhinjo, z regionalnimi specialitetami, kakovosten izbor vin, in kar me je najbolj fasciniralo - vzdušje obdobja izpred tridesetih let, ki te pričaka že pred vhodom v gostišče. Že takoj, ko vstopiš na dvorišče gostišča, te spomini ponesejo nazaj v otroštvo k babici, dedku: "Glej, v takem koritu je pa babica mesila kruh! V  takem je pa dedek pripravljal meso za "vojiti (prevod: dimljenje)! Glej, s tem smo filali krvavice!"
Kulis ni. Vse je resnično, v gostilni vas pričaka leseno ročno izrezljano in poslikano pohištvo, starine in ko odpreš jedilni list, se enostavno ne moreš upreti temu, da ne bi najprej naročil juhe, ki jo boš dobil servirano v stari emajlirani posodi, kot ti jo je dostikrat pogrela babica na starem "šparatu" na drva (prevod: štedilniku) in dovolila, da si jedel juho direkt iz posode, ali glavni jedi, servirani v malem lesenem koritu ali krožniku :)) 

Po tem, ko smo šli s spomini skozi vsak detajl, opremo, smo začeli naše kulinarično popotovanje z Vilmušom, madžarsko viljamovko, ki nas je s svojim okusom, vonjem po čistih hruškah, skoraj vrgla s stola in seveda preprečila, da bi ostali samo pri enem štamperlu. Potrebno se je bilo seveda še enkrat prepričati, če bo tudi naslednji Vilmuš tako sekal. Na koncu smo prišli vsi do ugotovitve, da si moramo  obvezno flašo Vilmuša nabaviti še za domov. :)  Ok, o tem kasneje, gremo na hrano.

Juhe. Kot že zgoraj rečeno, ko zagledaš na jedilnem listu tvojo potencialno juho servirano v loncu, obstaja samo še dilema: katero juho izbrati?  Bilo nas je premalo, da bi poskusili, kljub veliki želji, vse.

Juha z gobami

Česnova smetanska juha

Goveji rep

Juha iz govejega repa

Bograč gulaš

Feferonova pekoča omaka za bograč gulaš

Končali smo kot v starih časih :)

Juhe so bile čista desetka. Tista prave, domače, z iskricami, brez modernih dodatkov ali pridihov sodobne kulinarike. 

Glavne jedi - tako kot pri juhah, smo tudi med glavnimi jedmi iskali tiste, s katerimi smo se želeli popeljati nazaj v otroštvo. Izbor, nič nevsakdanjega, bi rekli. Okus? Vonj? Hm… se še spomnite, žmaja prave ciganske pečenke z mastjo? Kaj pa tistega špeja, ki je visel pri dedku na podstrešju? Pa kisloga zelđa (namerno sem napisala po prekmursko, ker je to tisto pravo zelje s pravim žmajom. S prevodom se izgubi tista pika na i)? Verjetno ne rabim nič več napisati. 
Priloge si lahko izberete po želji. 

Ciganska pečenka s pečenim "špejom".

Pečenka odojka pečena v peči s slanino, ragu iz piščančjih jeter, gob - hišna specialiteta servirana v mali leseni skledi

Svinjski kotlet s kislim zeljem in pečenim špejem

Ražnjiči iz piščančjih in puranjih prs in debelimi rezinami špeja

Odojek s slanino

Imajo tudi solatni bife, ki ga pa mi ob teh žmajnih domačih jedeh sploh nismo pogrešali oz. se noben ni niti spomnil na solato.

Sladice - so edina pomanjkljivost, kar jo imajo v tej gostilni. Poleg tega smo od res velikih porcij glavnih jedi bili tako siti, da sladic nismo niti pogrešali. Poskusili smo knedle z vanilijevo kremo in neko grmado smetane, razdrobljenega biskvita in pudinga?? Ne vem, kaj bi naj bilo to, je pa baje njihova specialiteta oz. značilnost. 

Knejdlini z vanilijevo kremo

Somloi galuska - grmada iz smetane?? Ne vem, ne znam prevesti. Če kdo ve, naj me dopolni :)

Če zaključim … 
Imeli smo se čudovito, nevsakdanje, spomini so nas popeljali nazaj v otroštvo, in tisti pozabljeni žmaj po naši nekdanji hrani se je vrnil. Sicer dvomim, da bi s takim načinom prehranjevanja in ob današnjem tempu življenja preživeli brez zamašenih žil in holesterola,  je pa definitivno gostilna vredna ponovnega obiska.
In da se vrnem k našemu Vilmušu … Viljamovka je res odlična.  Pred vhodom v gostilno je trgovinica, kjer ga lahko kupite poleg drugih domačih izdelkov (sir, klobase, starine, … Ni da ni :)). 

Za 4 tople predjedi, 4 glavne jedi, 2 sladici, 0,5 l vina smo odšteli približno petdeset evrov. 
Vilmuš je 2,5€ - drag, vendar odličen. 
Domov smo se odpravili s prepolnimi trebuhi, z vrečkami posodic, lončkov na pike in vsak s svojim Vilmušem. :)

Naslov:
Székely Tanya, Alkotmány út 9, 9954 Rönök
Telefon: +36 94 538 013