Nedodelana Rožmarinova zgodba, Restavracija Rožmarin, Maribor

8/5/2015

Vir fotografije: www.rozmarin.si

Po priporočilu znanca in po prebranih odličnih mnenjih, ki smo jih dobili na spletu, zapeljivih fotografijah restavracije, smo se z velikim apetitom odpravili v Maribor v restavracijo Rožmarin.

Ob predhodni rezervaciji mize smo izbrali 6 hodni degustacijski meni, po ceni 45 EUR na osebo.

Pisal se je 2.maj, praznik dela.

Pozdrav iz kuhinje

Po tem, ko nas je natakar pospremil za našo mizo, na kateri so bile prisotne drobtine (verjetno še od prejšnjega dne, saj smo v restavracijo prišli kot prvi gosti), in pokril mizo z domiselnim pogrinjkom "Rožmarin Post" v obliki časopisa (ki je bil pravzaprav "kul", razen tistega enega, kateremu je nekdo predhodno odtrgal dobršen levi kot in česar ni zmotilo natakarja in ga je vseeno položil pred nas), smo naročili naš že napovedan 6 hodni degustacijski meni.

Potem, ko smo si ogledali nov degustacijski meni: Rožmarinova zgodba, s katerega so nas pozdravljali kuharji in obljubljali, da so vse jedi pripravljene sveže, sproti in brez industrijskih dodatkov, smo v pričakovaju novih okusov, kombinacij vstopili v našo novo kulinarično avanturo.

Prispel je pozdrav iz kuhinje: Piščančji file polnjen z ajdovo kašo ter v tempuri ocvrt brokoli s pomako.

Pozdrav iz kuhinje je bil dovršen. Ujemajoči se okusi, kombinacije okusov, različne teksture, sočen piščanec, odlična prezentacija. Lahko podam samo oceno: 10/10.

Špargleva trilogija z lososom in sladkim krompirjem

Na krožniku špargljeve trilogije so se v ogledalu iz želatine afnali šparglji v obliki čipsa, pod ogledalom je kraljevala rezina lososa, še nižje pa dušeni šparglji v kombinaciji s sladkim krompirjem. Vse skupaj pa je obkrožila špargljeva omaka.

Všeč so nam bili okusi, uporabljene različne tehnike, všeč nam je bila prezentacija krožnika. Krožnik je imel vse. Svežino, kislino, različne teksture. Jezila sta me je edino nož in vilica, ki sta oddajala cvileče zvoke ob drajsanju po kamnitem krožniku, ko sem želela ujeti omako in tako motila užitke ob okušanju vsakega grižljaja. Ocena: 9/10.

Goveja juha in žafran

Drugi hod je nosil ime Goveja juha in žafran. Postrežena je bila v kozarcu piva in prezentirana kot pivo v kozarcu. S strani natakarja je bila juha predstavljena kot hladna goveja juha v obliki žolce, aspika, kateri je bil dodan žafran. Pena na "pivu" je bila mlečna.

Obužujem žolco. Ampak tukaj je šlo pri okusih nekaj hudo narobe. Tole ni bilo za jesti. Žal mi je za ves trud kuharjev, idejo ampak naj si se še tako trudil, po grlu ni šla prav nobenemu niti ena sama žlica. V juhi je prevladoval močan okus po zeleni in … ne. Še spomniti se ne morem na to. Ocena 2/10. Točka je šla prezentaciji. Žal mi je, da bom to napisala, ampak ta juha je glede okusa takoj za sadežem durian, na mojem seznamu.

Hrustljav raviol z mladim kozjim sirom, koprivo in pistacijo

Bralo in, ob napovedi natakarja, se je slišalo obetavno. Jedlo … Ups. O kakšni hrustljavosti ni bilo ne duha ne sluha. Testo raviola je bilo "postano". V ustih se je občutila mokastost - to je tisti občutek, ko melješ in melješ postano testo v ustih in ne gre brez vode, da ne bi vse skupaj poplaknil. Pri tem raviolu si imel občutek, da je bil pečen (na pol) že par dni prej, ohlajen in v mikrovalovki vse skupaj pogret.
"Kaj!?" Ne, vsi smo bili enotnega mnenja, da raviol ni bil zadosti pečen ali ocvrt ali kakorkoli je že bil toplotno obdelan (se vidijo še na sliki sledi moke, načina priprave zaradi tega nisi mogel okusiti), vsekakor pa ne moremo govoriti o nikakršnji hrustljavosti.

Zaradi prevelike mokastosti v ustih, se nadev raviola ni okusil. Žal mi je, ocena: 3/10. Je pa šel zato cel kozarec vina. ;)

Bezeg in meta

Sorbet iz bezga in mete je bil odličen. Enkraten! Obožujem bezeg in meto. In delam ga doma tudi sama. Nimam nobenih pripomb. Mogoče eno malo. Ne bi ga postregla pred glavno jedjo. Drugače pa ocena: 10/10.

Mille-feuille s hobotnico, ostrigarji in koromačevo kremo

Mille -feuille ali tisoč lističev s hobotnico. Zanimiva prezentacija, kombinacija jedi, kateri je pa definitivno manjkala kislina, neka sočnost. Namreč testa (spet testo in spet suho - itak, če je listnato testo) je bilo definitivno preveč na tem krožniku in dovolj smo ga imeli še od prej. Koromačeva omaka je sicer bila na krožniku, vendar definitivno je je bilo glede na količino testa premalo, da bi šlo vse skupaj gladko dol.
Žal so na naših krožnikih ostajali kupčki listnatega testa, ki smo ga raje nadomestili s kosom ali dva domačega kruha, namočenega v oljčno olje. Niti hobotnica, niti ostrigarji niso predstavljali nekega presežka okusa.
Po špargljevi trilogiji smo si, vsaj na na tem krožniku - glavni jedi, dovolili sanjati še o kakšni drugi sezonski zelenjavnici. Ocena: 4/10.

Izbrani mladi in zorjeni (slovenski) siri v družbi hišnih čatnijev

Siri so predstavljali 5. hod. Slovenski so. Ok, to je nekaj. Sem takoj za slovensko, za lokalno. Obljubili so nam hišne čatnije. Kje so? Postrežen je bil samo en. Siri: tolminski, gorički, gorgonzola in bree. Ok, pri bree-ju sem (glede na vse dogodke tekom tega večera v restavraciji) podvomila, da je res slovenski. Ko smo natakarja vprašali, iz katerega dela Goričkega je oz. kdo jim dela gorički sir (itak smo eni radovedni Prekmurci, ki želimo vedeti, kdo dela to dobroto), nam tega natakar ni vedel povedati.

Ocena? Kaj naj ocenim? Prezentacijo krožnika? Kaj je dodana vrednost kuharjev na tem krožniku? Čatni? Ocena. 1/10. Zakaj? Ker smo prišli na degustacijski meni, ker smo želeli okusiti mojstrovine Rožmarina in ne sire, katerih delo je nekoga drugega in kuhar tukaj, razen, da je sir narezal, ni imel prstov vmes. Khm.

Čokolada, rabarbara, sveže sadje in spomladanski "crumble"

Sladico nam je natakar predstavil kot čokoladni cruble. Po tem, ko smo ga vprašali kako čokoladni cruble?, glede na to, da smo dobili postreženo sladico, ki je bila podobna čokoladnemu browniju ali pečeni čokoladi s čokoladno kremo na vrhu in sadjem, smo dobili odgovor: "Tako so nam kuharji naročili, čeprav smo jim tudi mi povedali, da to ni čokoladni crumble." Kaaaj? Tega si resna restavracija enostavno ne more in ne sme dovoliti!
Verjetno je tukaj prišlo do kratkega stika, saj smo kasneje opazili, da je na meniju prav zapisano: čokolada in spomladanski crumble. Iz česa je crumble oz. so te zelene "drobtinice", pa nam ni uspelo izvedeti od natakarja.
Sladica je bila dobra, okusna, toliko bolj, ker kljub predhodnim 6 krožnikom, nismo zadovoljili potrebe našega želodca. Vendar sladica ni predstavljala nobenega kulinaričnega presežka. Ocena: 7/10

Če zaključimo našo kulinarično Rožmarinovo zgodbo …

Ob degustacijskem meniju sicer noben ne pričakuje polnega trebuha, nekaj, s čimer nasitiš lakoto (no, razen mojega moža …), ampak tisto nekaj, s čimer nasitiš brbončice, si napaseš oči. Pričakovali smo drugačno Rožmarinovo zgodbo, pričakovali smo več, pričakovali smo, da nam (če je že degustacijski meni) Rožmarin in njihovi kuharji predstavijo svoje vrhunsko znanje, tehnike, spretnosti, prezentacije, kombinacije neverjetnih okusov, zgodbo …

Žal nas je predstavitev Rožmarinove zgodbe pustila hladne, razočala. Verjamem, da so ostale "menijske" jedi dobre, celo odlične, kot se govori in kot je iz fotografij na njihovi strani videti. Ampak, roko na srce, ko nam je natakar povedal, da je degustacijski meni nov, da še testirajo, iščejo povratne informacije od gostov glede menija, sem se vsaj jaz počutila, kot da bi me kdo usekal. Nisem prišla testirat menija, ampak okušat presežke. Plačali smo mastno degustacijski meni, kateri je bil še v fazi uvajanja, testiranj. Tega mislim, da si Rožmarin ne bi smel privoščiti.

Končne ocene žal sploh ne morem podati, ker je razočaranje preveliko.

0 Comments

V gosteh