V gostilni Rajh Bakovci na valentinovem meniju - Story of Love

Po tem, ko sva si z možem v kinu ogledala 50 odtenkov sive, sva se v Gostilno Rajh v Bakovcih odpravila še na Valentiov menu. Lahko bi napisala, da sva po začetnem precej sivem začetku, zaključila večer v barvah. Barve. Obožujeva barve na krožniku, barve v življenju. K najini sreči so pri Rajhu  kljub imenovanemu Valentinov meniju, znali preplesti in združiti in valentinovo in Prekmurje v vse jedi, na vseh krožnikih in hvala bogu na meniju ni bilo niti pocukranih srčkov, niti  precenjenih jagod v penečih se vinih in niti rdeče na rdeče barve. 

Lahko bi napisala: najina Story of Love. Barve, različni okusi v norih kombinacijah, strukturah, ki naju niso pustili hladna, minimalistična, pa vendar z zadnjo kapljo ali drobtino dovršena prezentacija krožnika. Temu se reče ljubezen do kulinarike, spoštovanje do stare kuhinje in prilagajanje sedanjosti s pogledom v prihodnost.

Čeprav sva oba Prekmurca, sva gostilno Rajh obiskala prvič. Hm, ja. Saj vem. Neopravičeno. 

Pozdrav iz kuhinje

Pozdrav iz kuhinje je bil postrežen na kamnu iz reke Mure. Sestavljali so ga obloženi domači rženi kruhki. Za vsakega je bil en kruhek premazan z zaseko in obložen s pravim špehom ter hrenom, drugi pa je bil obložen z bučnim maslom in peteršiljem. 
Ker obožujem prekmurske jedi, sploh tiste stare pristne okuse, in ko ti jih nekdo servira še na drugačen, sodobnejši način, ga ne moreš oceniti drugače kot z oceno perfektno: 10/10.

Prekmurska šunka v listnatem testu

Za hladno predjed so nama postregli prekmursko šunko v listnatem testu, praženimi konopljinimi semeni, bučno majonezo in svežim hrenom. V sendviču z listnatim testom so se prekmurski šunki  pridružili še: na lističe narezane redkvica, čips rdeče pese, rukula, mladi listi rdeče pese, mlada solata. 
Lep, barvno usklajen krožnik, okusi in različne strukture, tehnike priprave jedi so se čudovito dopolnjevale. Nimam nobenih pripomb. In če ne bi bilo v jedi uporabljenih toliko različnih tehnik, bi si tak "sendvič" z veseljem pripravila tudi doma. Ok, doma bi si jo zalila še z dodatno količino bučne majoneze. Sicer bi potem uničila vso to balanco krožnika, vendar: "what the hell", če je pa tako dobra. :)) Ja, ja vem. Manj je več na krožniku.  Ocena: 10/10. 

Repki kozic na limetinem pireju

Topla predjed je bila sestavljena iz na žaru pečenih repkov kozic, ki so kot korejska vojska stali v natančni ravni liniji na pireju z limeto in salutirali jedcu. Pire je obkrožala špinača, začinjena s pokuhanim maslom in tankim lističem cvetače. 
Pire. Krompirjev pire z limeto naju je z možem popolnoma navdušil. Te kombinacije okusa še nisva spoznala, Fenomenalna pogruntavščina, pa čigar koli je. In ta usklajenost s špinačo ... 
Sladkasti repki, kremast pire z ravno pravim kiselkastim odtenkom  okusa limete, blaga špinača z dodanim maslom ... Poznate tisti filing, ko okušate žlico z žlico in še vedno niste prepričani, če ste si zapomnili okus oz. ga prav okusili in še vedno z jezikom tleskate po nebu? No, pri meni je to trajalo vse do zanje žlice. In če napišem, da je edina slabost te jedi bila, da je je bilo premalo, bo zvenelo kičasto, ne? Ok, ne bom napisala tega. Bom pa dala oceno 12/10. Zato, ker sva se še po že končani večerji, in to večkrat menila o limeti v pireju. 

Saj bi polizala krožnik, pa se mi ni zdelo spodobno. :P

Svinjski medaljoni v vinski omaki

Pri glavni jedi sem prišla jaz na svoj račun. Obožujem svinjino oz. njeno ribico. Ta najina svinjska ribica se je kopala v vinski omaki iz reducirane Frankinje, družbo so ji pa pri tem delale še krema kolerabe, hrustljav krompirjev čips in omaka iz rdeče paprike z mladimi listi rdeče pese. Posebej v keramični posodici so nama postregli še domače špeclje (vlivance) z jurčki, smetano, makom in svežim paradižnikom. 
Toliko različnih okusov, tekstur, da je moj jezik spet veselo tleskal po nebu. Pri medaljončkih sem pogrešala za odtenek malo več sočnosti. Ampak glede na to, da je ribica bila pripravljena kot del menija v večjih količinah in tisti, ki jo imamo redno na meniju vemo, kako težko je ohranjati sočnost tega nežnega mesa že samo par minut po peki, in ne ur, je to razumljivo. Še vedno pa so bili medaljoni mehki, sočni in bili so predvsem guštični. Imeli so tisto nekaj, da ko imaš že želodec poln, še vedno najdeš placa za še. Enako velja za špeclje. Presneto, dobri so bili! Ocena: 10/10

Vlivanci s smetano in jurčki

Za sladico so postregli čokoladni narastek, mangovo kremo in kokice iz amaranta. Čudovita prezentacija krožnika. Kokice iz amaranta sem sicer prvič jedla. Drobne so, zelo drobne, zato o okusu ne morem razpravljati. Verjetno so bile mišljene na krožniku bolj kot dekoracija. Vizualno so lepo povezale med sabo rjav čokoladni sufle in rumeno mangovo kremo na črnem krožniku. Mango obožujem in mi je vse, kar je iz manga,  absolutno zakon. Zato kremo težko objektivno ocenim.:)))  Čokoladni sufle, je sicer bil vrhunsko pripravljen, z dobro mero tople, tekoče čokolade v sredini, katere bi se razveselil vsak gurman, vendar me vsa ta njegova pregrešnost, sladkoba, kljub sveži mangovi kremi, ni več ganila. Želodec je bil prepoln. 
Ne morem verjeti, da sladice nisem pojedla.  Zato sladico težko ocenim. 

Čokoladni narastek z mangovo kremo

Cena valentinovega menija na osebo: 25 €.

Za nama so ostali le prazni repi. Moj sufle je namreč zmazal mož, prav tako domače čokoladne kroglice, ki so prišle na mizo še po sladici.