Lušt - slovenski premium paradižnik

Ne poznam nobenega Prekmurca, Slovenca, ki ne pozna paradižnika Lušt. In osebno nikogar, ki mu ne bi bil všeč njegov okus. Okus po domačem paradižniku. In zato, ne vem, zakaj še ni te predstavitve? 

Paradižnik je res okusen, sočen, rdeč in diši. Sama sem bila v prostorih, rastlinjakih, kjer raste ta lušten paradižnik že večkrat. Vem na čem raste, kako ga pridelujejo, kako ga obirajo, obira se samo rdeč zrel paradižnik. In ne, lahko vam zagotovim, da ne raste na nobenih cevkah, oprašujejo ga čmrlji, obdelujejo pa pridne roke prekmurske roke.

Ob zadnjem obisku rastlinjaka, si je soustvarjalec zgodbe Lušt, odtrgal paradižnik kar z rastline in brez, da bi  paradižnik opral ali podrgnil ob majico, zagrizel vanj. 

​In tukaj je njihova LUŠTna zgodba.

"Sveži, sočni, okusni, zdravi paradižniki iz Prekmurja.

V Prekmurju letos že šesto sezono pridelujemo pravi slovenski paradižnik LUŠT, ki ga odlikujejo okus, svežina in sočnost. Posebnost zgodbe LUŠTnega paradižnika je poseben način pridelave, ki omogoča rast in obiranje paradižnikov tudi pozimi. Zasajeni so v naravno mešanico šote in kokosovih vlaken oziroma v t.i. organski substrat. 
Tudi ogrevanje je v sodelovanju z naravo, in sicer s pomočjo geotermalne energije iz globine 1.480 metrov."

"ORGANSKI SUBSTRAT
Ker želimo našemu paradižniku ponuditi kar najboljše pogoje za rast in zorenje plodov, ga zasajamo v povsem naravno podlago – mešanico šote in kokosovih vlaken ali pa v 100-odstotno šoto. Ta organski substrat mu zagotavlja dobre pogoje za razvoj koreninskega sistema, kar je pogoj za razvoj rastline in črpanje hranil. Ker je sestava substrata znana in neoporečna, je naš paradižnik tudi bolj varen pred boleznimi in škodljivci.

Substrat, v katerem rastlina raste, je zaradi lažjega dela, boljšega kroženja zraka in možnosti ponovne uporabe zalivalne vode nameščen v t.i. viseče žlebove. S tem je tudi onemogočena oziroma zelo zmanjšana možnost prehoda bolezni in škodljivcev s tal na rastlino."

"Pomagajo nam čmrlji, zalivamo z deževnico, obiramo ročno

LUŠTne paradižnike oprašujejo čisto pravi čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. Tam opravljajo svojo naravno nalogo opraševanja. So pa čmrlji tudi živi dokaz, da se pri načinu integrirane pridelave ne uporabljajo strupena škropiva, saj bi v nasprotnem primeru čmrlji prav gotovo poginili.

Če rastline ali plodove vseeno napadejo kakšni škodljivci, imamo v rastlinjaku njihove naravne sovražnike, t.i. plenilce, ki na naraven način opravijo z njimi.  (op.p. ob zadnjem obisku sem na začetku vrste opazila posajen fižol. Ob vprašanju, če bodo v prihodnje pridelovali tudi fižol, so mi odgovorili, da je fižol tam zaradi škodljivcev. Če bi se namreč pojavile kakšne uši ali bolezni, bi te najprej napadle liste fižola in tako bi pravočasno opazili in reagirali. In da škodljivci ne pridejo rastlinjaka s paradižnikom, veljajo strogi predpisi pred vstopom. Posebna oblačila s katerimi prekrijemo svoja, zaščita za obutev, lase, razkuževanje rok itd.)

LUŠTne paradižnike redno zalivamo z deževnico, ki jih zbiramo v laguni ob rastlinjaku. Vsi paradižniki pa so obrani ročno. Tako je zagotovljeno, da so obrani točno tisti paradižniki, ki so glede na zrelost za to primerni. Tudi zato je okus LUŠTnega paradižnika kot z vašega domačega vrta, pa čeprav izven sezonsko."

"SEME IN SADIKE

Sadike za LUŠTen paradižnik zrastejo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji. Semena imajo vse ustrezne certifikate in so pravzaprav čisto običajna semena paradižnika, ki jih lahko kupite tudi sami. Ker nam v Sloveniji ni uspelo najti vzgojitelja sadik, kjer bi lahko v hladnih mesecih vzgojili zadostno količino sadik, semena vzklijejo in sadike zrastejo do 30 centimetrov pri zunanjem partnerju na Madžarskem, potem pa februarja prispejo nazaj v Renkovce, kjer rastejo vse do konca leta.

Paradižnik je plazilka, sorte, ki jih gojimo pri nas, pa zrastejo 9 do 11 metrov visoko. S sistemov za dvigovanje in spuščanje, ki ga uporabljamo pri nas, je delo z njimi preprosto, saj so plodovi večino časa na dosegu roke.”

"Le najboljši je LUŠT
​
Ni pa vsak paradižnik, pridelan in obran v njihovem rastlinjaku, LUŠTen paradižnik. Ampak le tisti, dozorel na rastlini, kar mu daje polno rdečo barvo in visoko vsebnost likopena - naravnega antioksidanta.

Ta v najkrajšem možnem času, brez dolgih transportov in zorenja v hladilnici, naravno zrel in okusen doseže vse vas, ki radi razvajate brbončice s prvovrstnim okusom tega rajskega sadeža.
​
Zato je paradižnik LUŠT, v prepoznavnih črnih zabojčkih:  Okusen. Svež. Zdrav. Rdeč. Sočen. Poln. In Dišeč. Pravi slovenski paradižnik, torej! Tak kot z vašega vrta ali vrta vaše babice."

Na najpogosteje zastavljeno vprašanje ali kritiko glede drugačnega okusa paradižnika v nekaterih trgovskih sistemih pa pri Luštu odgovarjajo:

"Vsako leto opažamo, letos pa še posebej, da se v naših zabojčkih pojavlja drug paradižnik. Ko povprašamo poslovodjo trgovine, zakaj, dobimo odgovor, da jim kupci "ukradejo" naš paradižnik, na način, da vzamejo Lušt, na tehtnici pa vtipkajo številko od cenejšega uvoženega v akciji. Ker jim potem manjka ta količina, sami dajo v naš zabojček uvoženega, da si povrnejo izgubo. In to je velik problem in zmeraj večji. Eden od trgovskih sistemov nam je povedal, da je to doseglo že skoraj od 20 do 30 odstotkov količin. Ravno iz tega razloga bomo drugo leto najverjetneje šli v manjša zaprta pakiranja, kjer to več ne bo možno. ker se nam na ta način dela velikanska škoda na ugledu. Prepričani smo, da v kolikor bi kupili res naš paradižnik, da bi bili zadovoljni z aromo in okusom. Prav tako naš paradižnik ne stoji 4 tedne, ampak ima življensko dobo nekje od 2 do tri teden maksimalno. Če ste mogoče iz LJ, vam predlagamo, da kupite na naši ljubljanski stojnici, kjer je 100% naš in boste videli razliko." 

Ste vedeli?

Rdeč paradižnik, dozorel na rastlini, ima visoko vsebnost likopena. Likopen je naravni antioksidant, ki lahko zmanjša tveganje za nastanek nekaterih vrst raka in zavira nastanek bolezni srca.

Paradižnika ne smemo hraniti v hladilniku, ker izgubi okus. Paradižnik hranimo na sobni temperaturi. Največ vitamina C vsebuje 2 - 4 dni po tem, ko ga odtrgamo z rastline.