Eno lepo zgodbo vam predstavljam. Zgodbo Jerneja Horvat in njegove žene. Zgodbo o ginih, ki jih ustvarjata pod znamko Beyond Mura Distillery.

Zadnja tri leta, ko malo bolj vrtnarim sicer poskušava z očetom veliko sadik sama vzgojiti, razne nove vrste ali zelenjavo, iz katere je malo težje dobiti semena (cvetača, brokoli, ohrovt, zelje …) pa potem kupiva sadike.

In ker moje poševno vrtnarske podvige rada delim tudi z vami, me pogosto sprašujete, ali pa za kakšne eksotične sadike sprašujemtudi jaz vas, smo se našli s Flanco, ki sadike vzgajajo na stičišču gorenjskih ravnic in stranskega slemena Kamniško Savinjskih Alp. 

Takole so se nam predstavljajo. 

Pisal mi je Peter (prijatelji mu baje pravijo Makaronar), ki obožuje italijansko kuhinjo in izdeluje svojo pašto. Vegansko, brez jajc, brez ojačevalcev arom in barvil in narejene iz moke pridelane na ekološki način. 

Dragi Makaronar, Peter, mene si spravil v dobro voljo s svojo pozitivo, idejo. Evo, zakaj si ne bi pomagali? Sploh v tej korona situaciji, ko smo se vsi znašli v isti kuhinji. Tukaj je tvoja predstavitev. Upam, da sem pomagala. 

Makaronar je tukaj >> Makaronar (klik). 

Kmetija Zver, leži v Dolinskem delu Prekmurja, v vasi Lipa v občini Beltinci. Lipa je že od nekdaj najbolj poznana vas po pridelavi krompirja. Tudi Zverovi se ukvarjalo s pridelavo te četrte najpomembnejše kulturne rastline po količini pridelane hrane na svetu.

Takoj v prvem odstavku in! stavku moram napisati, da še nisem jedla boljših vloženih artičok. 
To znamko sem natančneje spoznala že v lanskem letu v sklopu Lojtrce domačih, ko sem bila del komisije, ki je preizkušala slovenske izdelke za letošnjo sezono. In sta me čvrstost in okus artičok pustila brez besed. Tudi vložene mešane gobe so zelo dobre. 
Tartufate še nisem poskusila, se pa že veselim novega okusa: vloženega rdečega radiča. 

Tukaj so. Predstavlja se nam podjetje Konal s svojo linijo izdelkov ORGO. 
​

Trgovina IKA podpira slovensko. V njihovi trgovini boste našli izdelke narejene s strani malih podjetij (od daril, izdelkov za dom, nakita…). Res imajo lepe stvari. Še bolj mi je všeč njihova njihova miselnost: podpirati slovensko.

Takole so se nam predstavili: 
​

Danes se nam predstavlja Klemen, mladi podjetnik, ki se ukvarja z izdelavo lesenih izdelkov s poudarkom na kuhinjskih deskah za postrežbo hrane. Deske so vse izdelane ročno, vsaka je edinstvena, raznih oblik in velikosti.
​

Pisala mi je Tanja in vprašala, če bi mi lahko predstavila svoj izdelek, ki ga je razvila. Njena zgodba me je navdušila. 

Sem morala takoj preizkusiti to jabolčno testo. Odlično! Kot prigrizek ali za uporabo slaščic. 
​

Z velikim veseljem vam predstavljam Žiga, ki ročno izdeluje lesene izdelke iz dreves zraslih na Goričkem. A ga poznate? Žiga organizira tudi delavnice, kjer si udeleženci lahko sami izdelajo žlico in se naučijo, kako živeti z naravo, jo oblikovati. Pravi, da tako ljudje veliko bolj cenimo izdelke in naravo. 

A jih poznate? Jaz sem jih spoznala pred kratkim. Na kmetiji Stražar dajejo velik pomen ekološkemu kmetovanju, skrbi za naravo. Njihova glavna panoga je ekološko pridelovanje žit. 

Vse vrste mok proizvedejo v lastni režiji - ekološki mlin na kamne, in na ta način zagotavljajo še večjo kakovost.

Tukaj je njihova razglednica:

A poznate Ribrand? Suho robo iz Ribnice? No, Ribrand je sodobna blagovna znamka lesenih izdelkov, plod sodelovanja med studiem za oblikovanje Mashoni in Rokodelskim centrom Ribnica.

Sodobnost, minimalizem, čiste linije, vse najboljše in najlepše za vašo hrano. No to je RIBRAND.
​

A poznate Brigito? Jaz sem njene izdelka najprej zagledala na Facebooku in se zaljubila v čipkast podstavek in z zlatom "vezeno" potičnico. 

Meni so njeni izdelki nekaj posebnega in zato je prav, da te keramične umetnine, ki so delo slovenskih rok, predstavim tudi vam. 

Tukaj je pa Brigitina predstavitev:
​

A ste že poskusili oljčno olje Morgan? Jaz sem jih in so res odlična. Jih vsekakor priporočam.

Kaj pa oljčno olje z limono in pomarančo? O, ja! Ne samo, da pašejo na malo drugačno solato, ampak z njimi lahko popestrimo okus sladoleda, ga dodamo v kremo "kot začimbo", v pecivo, na ribo ...

Tukaj je njihova predstavitev:
​

O, Marička, kako so simpatične te posodice! Težko povem, katera skodelica mi je lepša ali v katerem napisu se najdem. V vseh. :)) 

A dobim kaj popusta, če vse naročim? Vsaka bo imela svoj poseben dan v tednu. :)) 

In kar mi je še bolj všeč. Izdelek je SLOVENSKI! Spominja me tudi na otroštvo, ko sem pred odhodom v šolo dobila v podobnih lončkih zajtrk: mlečno kavo in namočen kruh. 

Zabojček Zdravja je v bistvu kmetija, farma, ki z gojenjem lastne zelenjave in njeno prodajo, promovira in vzpodbuja ljudi k trajnostnemu načinu kmetovanja v Sloveniji.

Všeč mi je njihovo razmišljanje, njihov način pridelave zelenjave in hrane. Njihov zabojček zdravja, zabojček zelenjave sem tudi sama poskusila, zelenjavo povohala in moram povedati, da je taka kot naša oz. zelenjava z babičinega vrta. Domača. Niti en kos iste sorte zelenjave ni enak drugemu. 

Do svojih strank imajo politiko transparentnosti, kar pomeni, da tisti, ki pri njih hrano kupujejo, lahko pridejo do njih kadar jih je volja.

​Všeč so mi zato je tukaj njihova razglednica:

"Črni plodovi aronije so mikavni, podobni borovnicam, po okusu so nekje vmes med jabolki, borovnicami in črnim ribezom. V ustih se izkažejo za trpke, kisle in za marsikoga nesprejemljive. Skrb na stran, aronija je vsa užitna in velja za enega najmočnejših antioksidantov, ki varujejo naše zdravje" pravijo pri Pamičevih. 

In zato smo z veseljem sprejeli povabilo v njihov sadovnjak, da pobližje spoznamo to čudežno jagodo, ki ji drugače pravijo tudi Sibirska borovnica. Aronija je namreč odporna na zelo nizke temperature (do minus 40). Pomeni, da jo komot shranimo v zamrzovalniku in bo še vedno ohranila svoje zdravilne učinke.

Aronija je tudi registrirana kot zdravilna rastlina in so jo v času jedrske katatstrofe v Černobilu uporabljali za blaženje radioaktivnih posledic na zdravje tamkajšnjih ljudi. Torej ena majhna pest aronije na dan, odžene marsikatero tegobo vstran!

Tisti, ki nas redno berete, veste, da velikokrat poudarjam, koliko super živil, zdravilnih zeli raste okrog nas in kako neodgovorno pozabljamo na njih, med tem, ko se jalovo tolažimo s praznimi vrečkami dragih praškov, ki prihajajo z drugih kontinentov.

Veseli me, da se nam tokrat predstavlja slovensko podjetje Rožma, ki se ukvarja z nabiranjem jedilnih rastlin , ki jih lahko tako posamezniki, kot vrhunske restavracije uporabimo v raznih smutijih, solatah, sladicah ali v glavnih jedeh, dekoracijo na tortah  ...

Ne poznam nobenega Prekmurca, Slovenca, ki ne pozna paradižnika Lušt. In osebno nikogar, ki mu ne bi bil všeč njegov okus. Okus po domačem paradižniku. In zato, ne vem, zakaj še ni te predstavitve? 

Paradižnik je res okusen, sočen, rdeč in diši. Sama sem bila v prostorih, rastlinjakih, kjer raste ta lušten paradižnik že večkrat. Vem na čem raste, kako ga pridelujejo, kako ga obirajo, obira se samo rdeč zrel paradižnik. In ne, lahko vam zagotovim, da ne raste na nobenih cevkah, oprašujejo ga čmrlji, obdelujejo pa pridne roke prekmurske roke.

Ob zadnjem obisku rastlinjaka, si je soustvarjalec zgodbe Lušt, odtrgal paradižnik kar z rastline in brez, da bi  paradižnik opral ali podrgnil ob majico, zagrizel vanj. 

​In tukaj je njihova LUŠTna zgodba.

Narava, pravljični grad, športne aktivnosti, razvajanje v bazenih in savni, tradicionalna kulinarika s sodobnim trendom, zgodba reke Krke. Vse to in še več nudijo Terme Krka. Za vsakega se najde več možnosti za sprostitev ali aktivno preživljanje prostega časa. 

Pa sva šla! Na romantični vikend na Otočec v Hotel Šport, ki je del skupine Terme Krka. Da vidiva, če še znava, po 13 letih uživati brez otrok in psa. Znava! Znava celo tako uživati brez otrok, da sva se odločila, da to ponoviva vsake tri mesece. Samo midva. ;)

​Jaz obožujem laški fižol. V Prekmurju mu pravimo keber, po drugih krajih Slovenije pa se zanj sigurno najde še vsaj 5 drugih različic imena. Gre za precej staro sorto fižola, ki po okusu spominja na kuhan kostanj. Kuhan tudi doseže velikost manjšega kostanja. 

Jaz ga kuhanega lahko pojem kar tako. Na suho. :)) Drugače pa je odličen v solati, kakšni jedi na žlici, pečen s čebulo ... Nekaj receptov najdete tudi v moji zbirki.

Z veseljem predstavljam slovenske kmetije, žuljave roke, ljudi in njihove življenske zgodbe. Čiste začetke in potem, ko se obirajo sadovi.

Mmmm ... in tudi ta zgodba je slastna. Jaz obožujem lešnike. Saj se vidi po mojih receptih, a ne? :)) Pa jagododičevje!! 

Komaj čakam poletje! Jap, mi jih bomo sigurno obiskali!

Kakšen potrošnik ste?

Prisegate na lokalno pridelano hrano, kupujete izdelke od domačinov, lokalnega kmeta, izbirate na policah slovensko hrano, si izmenjujete s sosedi doma pridelana/predelana živila? Kako izberete živilo, ki ga boste kupili? Glede na videno/prebrano reklamo (zelo verjamem, da največkrat glede na ceno), novost na polici, že preverjen izdelek, verjamete vsem zapisom na spletu, ki izdelek promovirajo kot "zdrav"? Pogledate kdaj na etiketo in se odločite za slovenski izdelek?

Lokalna kakovost je projekt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Itak, da ga podpiram. Jasno! Podpiram vse, kar je lokalnega izvora, s prehrano na čelu. Lokalno pridelana hrana in uporaba sezonskih živil na naših jedilnikih se mi zdi pravilna in zdrava odločitev. Predvsem za naše otroke!

Že dve leti je, odkar sem na blogu 220 stopinj poševno začela s projektom Slovenija na krožniku, s sloganom: "Vsi z iste njive, vsak drugačen, pa vendar vsi enaki.", kjer predstavljam oz. dajem možnost slovenskim pridelovalcem in predelovalem hrane, da se nam predstavijo, da nam pokažejo svoje izdelke, svojo super hrano, super živila, da nam pokažejo kako in kje jih gojijo, vzrejajo, predelujejo. Zakaj? Ker sem na svoji kulinarični poti že neštetokrat doživela, da ljudje enostavno ne vemo ali se ne zavedamo, kako dobro hrano imamo okrog nas, kakšna odlična živila "rastejo" tukaj.