 Pisala mi je Tanja in vprašala, če bi mi lahko predstavila svoj izdelek, ki ga je razvila. Njena zgodba me je navdušila. Sem morala takoj preizkusiti to jabolčno testo. Odlično! Kot prigrizek ali za uporabo slaščic.
0 Comments
 Z velikim veseljem vam predstavljam Žiga, ki ročno izdeluje lesene izdelke iz dreves zraslih na Goričkem. A ga poznate? Žiga organizira tudi delavnice, kjer si udeleženci lahko sami izdelajo žlico in se naučijo, kako živeti z naravo, jo oblikovati. Pravi, da tako ljudje veliko bolj cenimo izdelke in naravo.  A jih poznate? Jaz sem jih spoznala pred kratkim. Na kmetiji Stražar dajejo velik pomen ekološkemu kmetovanju, skrbi za naravo. Njihova glavna panoga je ekološko pridelovanje žit. Vse vrste mok proizvedejo v lastni režiji - ekološki mlin na kamne, in na ta način zagotavljajo še večjo kakovost. Tukaj je njihova razglednica:  A poznate Ribrand? Suho robo iz Ribnice? No, Ribrand je sodobna blagovna znamka lesenih izdelkov, plod sodelovanja med studiem za oblikovanje Mashoni in Rokodelskim centrom Ribnica. Sodobnost, minimalizem, čiste linije, vse najboljše in najlepše za vašo hrano. No to je RIBRAND.  A poznate Brigito? Jaz sem njene izdelka najprej zagledala na Facebooku in se zaljubila v čipkast podstavek in z zlatom "vezeno" potičnico. Meni so njeni izdelki nekaj posebnega in zato je prav, da te keramične umetnine, ki so delo slovenskih rok, predstavim tudi vam. Tukaj je pa Brigitina predstavitev:  A ste že poskusili oljčno olje Morgan? Jaz sem jih in so res odlična. Jih vsekakor priporočam. Kaj pa oljčno olje z limono in pomarančo? O, ja! Ne samo, da pašejo na malo drugačno solato, ampak z njimi lahko popestrimo okus sladoleda, ga dodamo v kremo "kot začimbo", v pecivo, na ribo ... Tukaj je njihova predstavitev:  Gremo? Gremo 220 stopinj poševno! Ne na ravno, ampak svojo pot! Poševno! O, Marička, kako so simpatične te posodice! Težko povem, katera skodelica mi je lepša ali v katerem napisu se najdem. V vseh. :)) A dobim kaj popusta, če vse naročim? Vsaka bo imela svoj poseben dan v tednu. :)) In kar mi je še bolj všeč. Izdelek je SLOVENSKI! Spominja me tudi na otroštvo, ko sem pred odhodom v šolo dobila v podobnih lončkih zajtrk: mlečno kavo in namočen kruh.  Zabojček Zdravja je v bistvu kmetija, farma, ki z gojenjem lastne zelenjave in njeno prodajo, promovira in vzpodbuja ljudi k trajnostnemu načinu kmetovanja v Sloveniji. Všeč mi je njihovo razmišljanje, njihov način pridelave zelenjave in hrane. Njihov zabojček zdravja, zabojček zelenjave sem tudi sama poskusila, zelenjavo povohala in moram povedati, da je taka kot naša oz. zelenjava z babičinega vrta. Domača. Niti en kos iste sorte zelenjave ni enak drugemu. Do svojih strank imajo politiko transparentnosti, kar pomeni, da tisti, ki pri njih hrano kupujejo, lahko pridejo do njih kadar jih je volja. Všeč so mi zato je tukaj njihova razglednica:  Predstavlja se nam družina Anžič iz Bišč v okolici Domžal, ki je prevzela mlin Felix, mlin s 150 letno tradicijo, mlin v katerem so še vedno stari leseni stroji, ki meljejo različne vrste žita, kjer ponujajo različno moko, kaše, otrobe in tudi kosmiče. Jaz sem kar nekaj njihovih izdelkov poskusila in moram povedati, da so mi všeč. Dišijo! Dišijo po mlinu, po domačem. Ker na mojem blogu cenim vse kar je povezano s tradicijo, slovensko hrano, hrano pridelano z rokami, je tukaj njihova razglednica:  "Črni plodovi aronije so mikavni, podobni borovnicam, po okusu so nekje vmes med jabolki, borovnicami in črnim ribezom. V ustih se izkažejo za trpke, kisle in za marsikoga nesprejemljive. Skrb na stran, aronija je vsa užitna in velja za enega najmočnejših antioksidantov, ki varujejo naše zdravje" pravijo pri Pamičevih. In zato smo z veseljem sprejeli povabilo v njihov sadovnjak, da pobližje spoznamo to čudežno jagodo, ki ji drugače pravijo tudi Sibirska borovnica. Aronija je namreč odporna na zelo nizke temperature (do minus 40). Pomeni, da jo komot shranimo v zamrzovalniku in bo še vedno ohranila svoje zdravilne učinke. Aronija je tudi registrirana kot zdravilna rastlina in so jo v času jedrske katatstrofe v Černobilu uporabljali za blaženje radioaktivnih posledic na zdravje tamkajšnjih ljudi. Torej ena majhna pest aronije na dan, odžene marsikatero tegobo vstran!  Tisti, ki nas redno berete, veste, da velikokrat poudarjam, koliko super živil, zdravilnih zeli raste okrog nas in kako neodgovorno pozabljamo na njih, med tem, ko se jalovo tolažimo s praznimi vrečkami dragih praškov, ki prihajajo z drugih kontinentov. Veseli me, da se nam tokrat predstavlja slovensko podjetje Rožma, ki se ukvarja z nabiranjem jedilnih rastlin , ki jih lahko tako posamezniki, kot vrhunske restavracije uporabimo v raznih smutijih, solatah, sladicah ali v glavnih jedeh, dekoracijo na tortah ...  Ne poznam nobenega Prekmurca, Slovenca, ki ne pozna paradižnika Lušt. In osebno nikogar, ki mu ne bi bil všeč njegov okus. Okus po domačem paradižniku. In zato, ne vem, zakaj še ni te predstavitve?
Paradižnik je res okusen, sočen, rdeč in diši. Sama sem bila v prostorih, rastlinjakih, kjer raste ta lušten paradižnik že večkrat. Vem na čem raste, kako ga pridelujejo, kako ga obirajo, obira se samo rdeč zrel paradižnik. In ne, lahko vam zagotovim, da ne raste na nobenih cevkah, oprašujejo ga čmrlji, obdelujejo pa pridne roke prekmurske roke. Ob zadnjem obisku rastlinjaka, si je soustvarjalec zgodbe Lušt, odtrgal paradižnik kar z rastline in brez, da bi paradižnik opral ali podrgnil ob majico, zagrizel vanj. In tukaj je njihova LUŠTna zgodba.  Narava, pravljični grad, športne aktivnosti, razvajanje v bazenih in savni, tradicionalna kulinarika s sodobnim trendom, zgodba reke Krke. Vse to in še več nudijo Terme Krka. Za vsakega se najde več možnosti za sprostitev ali aktivno preživljanje prostega časa.
Pa sva šla! Na romantični vikend na Otočec v Hotel Šport, ki je del skupine Terme Krka. Da vidiva, če še znava, po 13 letih uživati brez otrok in psa. Znava! Znava celo tako uživati brez otrok, da sva se odločila, da to ponoviva vsake tri mesece. Samo midva. ;)  Vir fotografije: kmetija Sapač Jaz obožujem laški fižol. V Prekmurju mu pravimo keber, po drugih krajih Slovenije pa se zanj sigurno najde še vsaj 5 drugih različic imena. Gre za precej staro sorto fižola, ki po okusu spominja na kuhan kostanj. Kuhan tudi doseže velikost manjšega kostanja. Jaz ga kuhanega lahko pojem kar tako. Na suho. :)) Drugače pa je odličen v solati, kakšni jedi na žlici, pečen s čebulo ... Nekaj receptov najdete tudi v moji zbirki.  Z veseljem predstavljam slovenske kmetije, žuljave roke, ljudi in njihove življenske zgodbe. Čiste začetke in potem, ko se obirajo sadovi.
Mmmm ... in tudi ta zgodba je slastna. Jaz obožujem lešnike. Saj se vidi po mojih receptih, a ne? :)) Pa jagododičevje!! Komaj čakam poletje! Jap, mi jih bomo sigurno obiskali!  Kosilo: Piščančji paprikaš Kakšen potrošnik ste?
Prisegate na lokalno pridelano hrano, kupujete izdelke od domačinov, lokalnega kmeta, izbirate na policah slovensko hrano, si izmenjujete s sosedi doma pridelana/predelana živila? Kako izberete živilo, ki ga boste kupili? Glede na videno/prebrano reklamo (zelo verjamem, da največkrat glede na ceno), novost na polici, že preverjen izdelek, verjamete vsem zapisom na spletu, ki izdelek promovirajo kot "zdrav"? Pogledate kdaj na etiketo in se odločite za slovenski izdelek?  Vir fotografije: Ekološka kmetija Radikon Lokalna kakovost je projekt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Itak, da ga podpiram. Jasno! Podpiram vse, kar je lokalnega izvora, s prehrano na čelu. Lokalno pridelana hrana in uporaba sezonskih živil na naših jedilnikih se mi zdi pravilna in zdrava odločitev. Predvsem za naše otroke!
Že dve leti je, odkar sem na blogu 220 stopinj poševno začela s projektom Slovenija na krožniku, s sloganom: "Vsi z iste njive, vsak drugačen, pa vendar vsi enaki.", kjer predstavljam oz. dajem možnost slovenskim pridelovalcem in predelovalem hrane, da se nam predstavijo, da nam pokažejo svoje izdelke, svojo super hrano, super živila, da nam pokažejo kako in kje jih gojijo, vzrejajo, predelujejo. Zakaj? Ker sem na svoji kulinarični poti že neštetokrat doživela, da ljudje enostavno ne vemo ali se ne zavedamo, kako dobro hrano imamo okrog nas, kakšna odlična živila "rastejo" tukaj.  Zgodba St. Stefan destilerie je zorela kar nekaj let. V krajih kjer živimo je vinogradništvo kar trdo zakoreninjeno v našo zemljo. Že od nekdaj se je tukaj žgalo in proizvajalo vinsko in sadno žganje.
 A niso lepi? Za v okvir ali za shranit za spomin. :))
Klavdija jih dela. Kako jih dela? Malo nižje najdete recept, ki nam ga je zaupala. In kdo je Klavdija? Najdete jo na Facebooku pod Klavdija Zadravec. Rada peče in ustvarja v kuhinji. Njena strast je okraševanje piškotov. Pravi, da se najprej veseli nakupovanja modelčkov za izrezovanje piškotov, nato peke le-teh in potem komaj čaka, kaj bo nastalo. Piškote obliva s sladkornim oblivom in jih okrašuje. Jaz sem vesela, da sem jo spoznala in da se nam je predstavila. Klavdija pravi, da če je kaj nejasnosti, ali jo želite kaj vprašati v zvezi s peko teh čudovitih piškotov, ji lahko pošljete sporočilo na njeni Fb strani. Vašega "pisma" bo zelo vesela.  URS je slovenske podjetje, ki ga vodi mlada družina polna idej. Njihov asortima sega od polžev do pisanih barv krompirja, topinamburja, buč špagetaric itd.
V glavnem Urša z možem goji vse tiste fine povrtnine, ki so pri nas v kulinariki sicer redke, pa zato toliko bolj iskane.  A ste že poskusili nov Lidlov jogurt tj. Jogurt z navdihom? Kakšnega okusa je? POmaranča s čokolado in cimetom. Čudoviti okusi za bližajoči se adventni čas.
 220 stopinj poševno & Jagababa Jagababa je dama s stilom. Takoj, ko sva se našli, sva se ujeli. Njeni potiski hišnega tekstila izražajo domačnost, lokalnost in se čudovito sovpadajo z mojo "politiko" kuhanja.
Bližnji me sicer poznajo kot osebo (ne nimam se za kuharico), ki ni nikoli v kuhinji s predpasnikom. Ampak, ko sem videla te čudovite predpasnike, sem si enega morala naročiti. Jap! In Saša, to je ustvarjalka Jagababe, mi ga je naredila personaliziranega. S potiskom logotipa naše kuhinje - 220 stopinj poševno in z ribicami, ki jih obožujem. Izdelki so kvalitetni in jih vsekakor priporočam!  Z otrokoma smo obiskali Dašev vrt goji jagod. Svežih še nismo jedli, zato je bilo logično, če ne že nujno, da vzamem s sabo še otroka - da spoznata nove okuse, obus tega živila, kateremu svet pripisuje super moči. Če smo sprva vsi pričakovali okus vsaj podoben jagodam (sladko-kiselkast), nas je ta jagoda presenetila z grenkobo. "Kot, če bi jeden šipek", smo vsi pomislili.
Simpatičen Dašo nas takoj pouči, da res, da je to njegova sorodnica. Goji jagode cvetijo nekje konec junija, zorijo pa od julija do prve zmrzali, lahko tudi do novembra.  A jo poznate? Zeliščno kmetijo Gorska roža? Tukaj je Špela, ki se ukvarja s pridelavo zelišč, ajdove kaše, raznih tinktur in eteričnih olj na tradicionalen način, brez umetnih dodatkov. Lepo jo je poznati.
Jaz sem Špelin peeling s sivko in soljo iz piranskih solin že preizkusila. Fantastičen je. Koža je po pilingu neverjetno mehka in umirjena. Priporočam ga! Spodaj pa Špelina predstavitev kmetije:  Foodko je nova platforma, ki manjšim lokalnim proizvajalcem pomaga pri distribuciji hrane, hkrati pa kupcem omogoča, da jim ni potrebno vedno, ko bi želeli uživati v domači hrani, z avtomobilom obiskati vsakega proizvajalca posebej, da bi lahko jedli lokalno pridelano hrano.
Iz Foodko spletne trgovine sem si naročila živila, katerih okuse dobro poznam in jih lahko primerjam z drugimi okusi enakih živil drugih znamk, proizvajalcev. Glede na kakovost in okus živila lahko napišem, da so kvalitetna in da se že na prvo "uč" vidi, da so "domača", od lokalnega proizvajalca. Jabolko je recimo po parih dneh hranjenja na pultu začelo gniti, okus je domač. Se ni obnašalo torej kot tisto jabolko iz veleblagovnice, ki je po parih tednih še vse svetleče, brez vonja po jabolku. Tudi piškoti, ki so bili brezglutenski, so imeli okus domačega piškota. V moji košarici se je znašla tudi bezgova marmelada, ki je po parih dneh, ko sem jo odprla začela plesniti. Žal mi jo je bilo, da je nisem vse takoj uporabila, ampak ok, vsaj vem, da v njej ni nobenih kemikalij, dodatkov. :))) Bio rženi zdrob in bio pšenični polnozrnati zdrob. Za večerjo sem otrokoma pripravila gres. Dodala sem še pirin zdrob. Maladva sta si potem še vmešala malo temnega kakava in lešnikovega namaza namesto sladkorja, in bila navdušena. Kot čokolešnik. Domači. Priporočam! Še midva z možem sva ga jedla. :)) |
Slovenija na krožnikuVsi z iste njive, vsak drugačen, pa vendar vsi enaki. Kategorije
All
Arhiv
February 2020
|
RSS Feed
|
|
Zaupam jim:
|